Je plastika fobija do izumrtja živali?

- Zaužitje :Živali lahko zaužijejo plastične odpadke, jih zamenjajo za hrano ali jih nenamerno zaužijejo. To lahko povzroči različne zdravstvene težave, vključno z blokado prebavil, notranjimi poškodbami, motnjami absorpcije hranil in stradanjem. Nekatere plastike lahko izločajo tudi strupene kemikalije, ki se lahko kopičijo v telesu živali in poškodujejo njihove organe in tkiva.

- Zaplet :Številne morske živali, vključno s kiti, delfini, tjulnji, morskimi želvami in pticami, se lahko zapletejo v plastične odpadke, kot so ribiške mreže, vrvi in ​​embalažni material. Zaplet lahko omeji njihovo gibanje, povzroči poškodbe ali okužbe, omeji dostop do hrane in partnerjev ter na koncu povzroči smrt.

- Uničenje habitata :Plastika se kopiči v oceanih, rekah, jezerih in drugih vodnih habitatih ter tvori ogromne zaplate smeti. Ti plastični odpadki lahko zadušijo koralne grebene, dna morske trave in druge pomembne morske habitate, kar vpliva na preživetje številnih vrst. Poleg tega lahko mikroplastiko zaužijejo morski organizmi in jo prenašajo po celotni prehranjevalni verigi.

- Mikroplastika :Mikroplastika so drobni plastični delci, ki nastanejo pri razgradnji večjih plastičnih predmetov ali proizvedeni za različne izdelke, vključno s kozmetiko, čistilnimi izdelki in sintetičnim tekstilom. Te drobne delce lahko zlahka zaužijejo vodni organizmi in so jih našli v različnih morskih vrstah. Mikroplastika lahko absorbira in koncentrira onesnaževala iz vode, kar lahko škoduje organizmom, ki jo zaužijejo.

- Kemično izpiranje :Veliko plastike vsebuje strupene kemikalije, ki lahko pronicajo v okolje in škodujejo divjim živalim. Te kemikalije lahko motijo ​​endokrine sisteme, poslabšajo reprodukcijo in poškodujejo živčni sistem živali. Nekatere plastične dodatke, kot so ftalati in bisfenol A, povezujejo z razvojnimi nepravilnostmi, reproduktivnimi težavami in rakom pri živalih.

Kako plastika prispeva k šestemu množičnemu izumrtju?

Rdeči seznam ogroženih vrst Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) trenutno navaja približno 28.000 vrst, ki jim grozi izumrtje. Človekove dejavnosti, vključno z onesnaževanjem s plastiko, so pomembni dejavniki te krize biotske raznovrstnosti.

- Neposredni vpliv: Onesnaženje s plastiko neposredno vpliva na populacije divjih živali z zaužitjem, zapletanjem, uničevanjem habitata in kemičnim izpiranjem. Na primer:

- Več kot 1 milijon morskih živali vsako leto pogine zaradi zapletanja v plastične odpadke.

- 90 % morskih ptic ima plastiko v svojih želodcih.

- Koralne grebene, bistvene ekosisteme za morsko biotsko raznovrstnost, ogroža onesnaženje s plastiko, nekateri grebeni pa naj bi vsebovali več kot 11 milijard kosov plastike.

- Posredni vpliv: Onesnaževanje s plastiko posredno vpliva tudi na divje živali, saj moti ekosisteme in spreminja prehranjevalne mreže. Na primer:

- Onesnaženje s plastiko lahko spremeni razpoložljivost in kakovost hrane za morske organizme, kar vpliva na njihovo rast, razmnoževanje in preživetje.

- Mikroplastika se lahko kopiči v prehranjevalni verigi, kar lahko vpliva na zdravje in reproduktivni uspeh vrhunskih plenilcev, vključno z ljudmi.

Ti vplivi na populacije divjih živali prispevajo k splošnemu upadu biotske raznovrstnosti in šestemu množičnemu izumrtju, ki je v teku, kar ogroža stabilnost in zdravje ekosistemov po vsem svetu ter potencialno ogroža preživetje človeške vrste.