Zakaj vaš dojenček mlati, tudi ko jé ali med spanjem?

Dojenčki iz različnih razlogov mahajo z rokami in nogami, kar je običajno vedenje v otroštvu. Medtem ko je lahko nenadno trzanje med spanjem presenetljivo, ti nihajoči gibi običajno niso razlog za skrb. Tukaj je nekaj razlogov, zakaj dojenčki mlatijo:

1. Moro Reflex:

Morov refleks, znan tudi kot "refleks preplaha", je pogost neprostovoljni odziv pri novorojenčkih. Ko dojenček začuti nenaden premik ali glasen hrup, iztegne roki in nogi ter ju nato spet združi v gib, kot je objem. Ta refleks je naravna reakcija, ki pomaga zaščititi otroka pred morebitnimi nevarnostmi.

2. Raziskovanje njihove okolice:

Ko se dojenčki bolj zavedajo svoje okolice, lahko mahajo z okončinami kot način raziskovanja in interakcije z okoljem. Lahko brcajo ali mahajo z rokami, da bi pritegnili vašo pozornost, se dotikajo bližnjih predmetov ali poskušajo doseči stvari, ki jih želijo.

3. Koordinacija in motorični razvoj:

Flašenje je tudi način, kako dojenčki vadijo svojo koordinacijo in razvijajo motorične sposobnosti. Ko njihov živčni sistem dozori in se mišice okrepijo, se naučijo natančneje nadzorovati te gibe.

4. Čustveno izražanje:

Dojenčki lahko mahajo z okončinami kot način izražanja čustev. Na primer, lahko močno premikajo roke in noge v trenutkih navdušenja ali veselja ali pa se napnejo in trzajo z udi, ko se počutijo frustrirane ali vznemirjene.

5. Nelagodje:

Lepotanje lahko včasih pomeni, da dojenček čuti nelagodje. Če vaš dojenček pretirano miga, preverite, ali mu je prevroče, hladno ali ima kakšno drugo nelagodje, kot so plini, umazana plenica ali bolečina pri izraščanju zob.

6. Refleks spanja:

Med spanjem lahko dojenčki mahajo z rokami in nogami kot del cikla spanja in budnosti. Te gibe pogosto spremlja izraz obraza, kot je grimasa ali nasmeh, in se na splošno štejejo za normalne.

Pomembno je vedeti, da se je treba o čezmernem ali dolgotrajnem miganju, ki ga spremljajo drugi simptomi, kot so neprekinjen jok, okorelost ali izguba zavesti, posvetovati z zdravnikom. V takih primerih je to lahko znak osnovnega zdravstvenega stanja, ki zahteva pozornost.