Ime 'masuma' izhaja iz arabskega glagola 'sama' (arabsko:سام), kar pomeni 'slišati'. V islamski teologiji je masuma izraz, ki se uporablja za sklicevanje na koncept nezmotljivosti, ki se zlasti pripisuje prerokom, njihovim potomcem in imamom. Tesno je povezan z načelom 'isma', kar pomeni zaščito pred grehi in napakami. Ko se nanaša na voditelje ali vzornike v verskem kontekstu, masuma implicira njihovo izvzetje iz napak pri prenašanju božanskega vodstva in naukov.