Kaj se testira pri testu očetovstva?

Pri testu očetovstva se primerja genetski material (DNK) otroka in domnevnega očeta, da se ugotovi, ali bi domnevni oče lahko bil biološki oče otroka.

Med testom očetovstva se običajno analizirajo naslednji vidiki DNK:

1. Kratka tandemska ponavljanja (STR):To so specifične regije DNA, ki vsebujejo ponavljajoča se zaporedja nukleotidov. Število ponovitev se lahko razlikuje od osebe do osebe, kar ustvarja edinstvene vzorce. Pri testih očetovstva se analizirajo številni označevalci STR, razporejeni po različnih kromosomih, da se ugotovi, ali je otrok podedoval specifične alele STR od domnevnega očeta.

2. Polimorfizmi enega nukleotida (SNP):SNP so variacije enega nukleotida znotraj zaporedja DNK. Te različice je mogoče uporabiti tudi za primerjavo vzorcev DNK in določanje genetskih odnosov.

Postopek ugotavljanja očetovstva vključuje zbiranje vzorcev DNK, običajno iz bukalnih brisov ali vzorcev krvi, od otroka in domnevnega očeta. DNK se ekstrahira iz vzorcev in nato analizira v laboratoriju s tehnikami, kot sta verižna reakcija s polimerazo (PCR) in kapilarna elektroforeza.

S primerjavo vzorcev STR in SNP otroka in domnevnega očeta lahko testiranje očetovstva ugotovi ali izključi očetovstvo z visoko stopnjo natančnosti. Verjetnost očetovstva se izračuna na podlagi genetskih podobnosti in razlik, opaženih med testiranimi posamezniki.

Pomembno je vedeti, da lahko testiranje očetovstva vključuje tudi druge družinske člane, kot je mati, da potrdi ali izključi družinske odnose. Ustrezen odvzem vzorcev, analiza DNK in interpretacija s strani usposobljenih strokovnjakov so ključnega pomena za zanesljivost rezultatov testiranja očetovstva.