Kako se pripravi test protinuklearnih protiteles?

Test protinuklearnih protiteles (ANA) je laboratorijski test, ki se uporablja za ugotavljanje prisotnosti protiteles v krvi osebe, ki so usmerjena proti lastnim celičnim jedrom. Test se običajno izvaja za pomoč pri diagnozi avtoimunskih stanj, zlasti sistemskega eritematoznega lupusa (SLE). Tukaj je pregled priprave testa ANA:

1. Odvzem krvi:

- Vzorec krvi se odvzame iz vene na pacientovi roki.

- Kri se zbere v epruveto ali vialo, ki vsebuje antikoagulant za preprečevanje strjevanja.

- Vzorec krvi se nato pošlje v laboratorij na testiranje.

2. Ločevanje seruma:

- Vzorec krvi se centrifugira, da se rdeče krvne celice ločijo od seruma.

- Serum, ki vsebuje protitelesa, ki nas zanimajo, se zbere in uporabi za nadaljnjo analizo.

3. Priprava podlage:

- Steklena mikroskopska stekelca so prevlečena s substratom, ki vsebuje jedrske antigene.

- Ti jedrski antigeni se običajno ekstrahirajo iz živalskih tkiv, kot so jetra ali ledvice, ali iz gojenih človeških celic.

4. Inkubacija seruma:

- Pacientov serum razredčimo in dodamo mikroskopskim stekelcem, prevlečenim z jedrnimi antigeni.

- Predmetna stekelca se inkubirajo določen čas, kar omogoča, da se protitelesa v serumu vežejo na jedrske antigene na predmetnem stekelcu.

5. Pranje:

- Po inkubaciji stekelca temeljito speremo, da odstranimo nevezana protitelesa in druge snovi.

6. Zaznavanje:

- Na stekelca se doda fluorescenčno ali z encimom označeno sekundarno protitelo.

- Sekundarno protitelo je specifično za človeške imunoglobuline in se bo vezalo na vsa bolnikova protitelesa, ki so pritrjena na jedrske antigene.

- Če so v pacientovem serumu prisotna protinuklearna protitelesa, se bodo vezala na jedrne antigene na preparatih, sekundarno protitelo pa se bo nato vezalo nanje in ustvarilo vidne signale.

7. Vizualizacija in interpretacija:

- Predmetna stekelca pregledamo pod fluorescenčnim mikroskopom ali z uporabo drugih ustreznih detekcijskih metod.

- Prisotnost, vzorec in intenzivnost fluorescentnih signalov analizira in razlaga patolog ali laboratorijski strokovnjak.

Rezultati testa ANA so pozitivni ali negativni, specifični vzorec fluorescence pa lahko zagotovi dodatne informacije, ki pomagajo pri diagnozi avtoimunskih bolezni. Pozitiven rezultat testa ANA ne pomeni nujno določene bolezni, vendar je lahko dragoceno orodje pri ocenjevanju bolnikov s sumom na avtoimunske bolezni.