Arterioskleroza, znana tudi kot otrdelost arterij, lahko povzroči več resnih zdravstvenih zapletov in bolezni, vključno z:
Koronarna arterijska bolezen (CAD): Arteroskleroza v koronarnih arterijah, ki oskrbujejo srce s krvjo, lahko povzroči CAD. Vključuje kopičenje plakov in zoženje arterij, kar zmanjša pretok krvi v srčno mišico. To stanje lahko povzroči bolečine v prsih (angina), srčni infarkt ali celo nenadno srčno smrt.
Možganska kap: Arteroskleroza v arterijah, ki vodijo v možgane, lahko povzroči možgansko kap. V tem stanju je pretok krvi v možgane prekinjen ali zmanjšan zaradi blokade ali zoženja arterij. Nezadostna oskrba s krvjo lahko poškoduje možganske celice in povzroči različne simptome, vključno s šibkostjo ali paralizo na eni strani telesa, govornimi težavami in kognitivnimi motnjami.
Periferna arterijska bolezen (PAB): Arterioskleroza lahko prizadene arterije v okončinah, kot so noge ali roke, kar povzroči bolezen perifernih arterij. To stanje omejuje pretok krvi v okončinah, kar vodi do simptomov, kot so bolečine v nogah, mišični krči, otrplost in šibkost. V hujših primerih lahko PAD povzroči poškodbo tkiva in povzroči amputacijo.
Odpoved ledvic: Arteroskleroza v arterijah, ki oskrbujejo ledvice s krvjo, lahko povzroči odpoved ledvic. Zmanjšan dotok krvi v ledvice poslabša njihovo sposobnost filtriranja odpadnih produktov in vzdrževanja ravnovesja tekočine, kar sčasoma povzroči kronično ledvično bolezen ali odpoved ledvic.
Anevrizma aorte: Arterioskleroza lahko oslabi stene aorte, največje arterije v telesu, kar vodi do razvoja anevrizme aorte. Anevrizme so izbokline ali baloni v aorti in so lahko smrtno nevarne, če počijo.
Poleg tega lahko generalizirana arterioskleroza, kadar je razširjena in prizadene več arterij po telesu, prispeva k visokemu krvnemu tlaku (hipertenziji) in poveča splošno tveganje za bolezni srca, možgansko kap in druge srčno-žilne dogodke.