Kaj je plevralna krvavitev?

Plevralna krvavitev je kopičenje krvi v plevralnem prostoru, potencial med visceralno plevro, ki prekriva pljuča, in parietalno plevro, ki obdaja prsno votlino.[1] Ta prostor običajno vsebuje majhno količino tekočine, ki omogoča nemoteno širjenje in krčenje pljuč med dihanjem.

Najpogosteje so plevralne krvavitve posledica poškodbe prsnega koša, malignoma (pljučni rak) ali iatrogenih vzrokov, kot sta centralna venska kateterizacija ali torakocenteza. Redko se lahko plevralne krvavitve pojavijo spontano, kot se lahko zgodi pri hemofiliji ali antikoagulaciji.

V mnogih primerih so klinični znaki plevralne krvavitve nespecifični in lahko subtilni, zaradi česar je diagnoza težavna.[1] Znaki in simptomi lahko vključujejo dispnejo, plevritično bolečino v prsnem košu (ki se poslabša z vdihom in kašljanjem) in zmanjšano dihanje. Bolniki z masivnimi plevralnimi krvavitvami imajo lahko hemodinamsko nestabilnost in znake hipovolemičnega šoka. Ugotovitve fizičnega pregleda lahko vključujejo otopelost pri udarcu nad prizadetim hemitoraksom in egofonijo.

Ultrazvok je začetni slikovni način izbire za odkrivanje plevralnega izliva, prav tako pa lahko pomaga razlikovati med transudativnim in eksudativnim plevralnim izlivom glede na njihov videz. Radiografija prsnega koša je prav tako uporabna pri diagnosticiranju plevralnih izlivov, vendar je lahko manj občutljiva kot ultrazvok pri odkrivanju majhnih izlivov. Vendar pa je bolj uporaben za oceno osnovnega vzroka izliva, kot je srčno popuščanje, pljučnica ali malignost.

Ugotoviti je treba osnovni vzrok plevralnega izliva za usmerjanje nadaljnje diagnostične obdelave in zdravljenja. Diagnostično torakocentezo je treba na splošno opraviti za analizo plevralne tekočine. Torakoskopija je lahko potrebna za diagnostične namene in za olajšanje drenaže izliva pri bolnikih z malignimi plevralnimi izlivi.

Plevralno krvavitev je treba razlikovati od plevralnega izliva, drugega vzroka tekočine v plevralnem prostoru. Plevralni izliv je najpogosteje posledica stanj, ki spremenijo ravnovesje hidrostatičnih in onkotskih sil v plevralni membrani ali zaradi vnetja ali okužbe plevralnega prostora.[2]