Majhne anevrizme (manj kot 5 milimetrov v premeru) morda ne bodo bistveno zrasle ali pa bodo celo ostale v nespremenjeni velikosti. Vendar imajo večje anevrizme (večje od 5 milimetrov) večje tveganje za rast in zlom. Hitrost rasti velikih anevrizem je lahko zelo različna in se giblje od nekaj milimetrov na leto do nekaj centimetrov na leto.
Znano je, da nekatere vrste anevrizem rastejo hitreje kot druge. Na primer, sakularne (jagodne) anevrizme, ki so najpogostejša vrsta možganske anevrizme, rastejo počasneje kot fuziformne anevrizme, ki so pogostejše v aorti.
Poleg tega lahko lokacija anevrizme vpliva na njeno hitrost rasti. Anevrizme, ki se nahajajo na določenih področjih, kot so vrat ali možganske arterije v možganih, so lahko bolj nagnjene k hitri rasti zaradi povečanega pritiska in stresa v teh regijah.
Poleg tega lahko posameznikovo splošno zdravje in življenjski slog vplivata na stopnjo rasti anevrizme. Dejavniki, kot so visok krvni tlak, kajenje, debelost in nekatere genetske bolezni, lahko prispevajo k rasti in napredovanju anevrizme.
Redno spremljanje in spremljanje anevrizme sta ključnega pomena za oceno hitrosti njihove rasti in določitev ustreznih možnosti zdravljenja. Tehnike slikanja, kot je magnetna resonančna angiografija (MRA) ali angiografija z računalniško tomografijo (CTA), se uporabljajo za sledenje velikosti in rasti anevrizme skozi čas.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com