Hladen in suh zrak lahko draži in vname dihalne poti, kar poslabša simptome astme. Ko temperatura pade, zrak izgubi vlago, kar povzroči suhe, razdražene dihalne poti. Ta suhost povzroči, da postanejo dihalne poti bolj občutljive in reaktivne na alergene in sprožilce. Ljudje z astmo lahko v hladnem in suhem vremenu občutijo povečano piskajoče dihanje, težko dihanje in tiščanje v prsih.
Vroče in vlažno vreme:
Čeprav prekomerna vročina in vlaga neposredno ne sprožita astme, lahko poslabšata simptome ljudi, ki že imajo astmo. Visoke temperature in vlažnost lahko povečajo raven nekaterih onesnaževal zraka, kot je ozon, ki je znan sprožilec astme. Poleg tega lahko vroče in vlažno vreme oteži dihanje, zlasti med fizičnim naporom, kar povzroči napade astme.
Sezonske spremembe (pomlad in jesen):
Pomlad in jesen sta sezoni pomembnih sprememb v okolju. Rastline sproščajo cvetni prah, ki je glavni sprožilec alergijske astme. Raven cvetnega prahu je najvišja v zgodnjih jutranjih urah in v suhih, vetrovnih dneh. Jeseni lahko propadlo listje in druga vegetacija sprostijo spore plesni, še en pogost sprožilec astme. Te sezonske spremembe lahko poslabšajo simptome pri posameznikih z astmo.
Hitre spremembe vremenskih razmer:
Nenadne spremembe vremenskih razmer, kot so temperaturna nihanja, spremembe hitrosti vetra ali padci zračnega tlaka, lahko pri občutljivih posameznikih sprožijo napade astme. Te hitre spremembe lahko dražijo in vnamejo dihalne poti, kar povzroči povečanje simptomov astme.
Za ljudi z astmo je pomembno, da se zavedajo teh vremenskih sprožilcev in da imajo pripravljen akcijski načrt za učinkovito obvladovanje svojega stanja v različnih vremenskih razmerah. To lahko vključuje prilagajanje zdravil, uporabo preventivnih ukrepov, iskanje zdravniške pomoči, kadar je to potrebno, in omejitev izpostavljenosti znanim sprožilcem, da se zmanjša tveganje za napade astme.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com