Ali so ljudje z aspergerjevim sindromom sebični?

Napačno je posameznikom z Aspergerjevim sindromom pripisovati sebičnost kot splošno značilnost. Sebičnost vključuje namerno upoštevanje lastnih interesov namesto skrbi in potreb drugih. Med Aspergerjevim sindromom in egoističnim vedenjem ni neposredne povezave.

Aspergerjev sindrom vpliva predvsem na posameznikovo socialno vedenje in medosebne komunikacijske sposobnosti. Nekateri izzivi, s katerimi se ljudje z Aspergerjevim sindromom običajno srečujejo, kot so težave pri razumevanju socialnih znakov ali razumevanju neverbalnih izrazov, lahko občasno povzročijo družbene nesporazume. V teh situacijah lahko nekdo z Aspergerjevim sindromom nehote spregleda družbeni bonton, kar vodi do napačnega dojemanja njegovega upoštevanja čustev drugih.

Sebičnost ni bistvena za Aspergerjev sindrom. Tako kot splošna variabilnost med celotno populacijo, ljudje z Aspergerjevim sindromom kažejo širok razpon osebnostnih lastnosti, moralnih načel in motivacij. Na vedenje posameznikov vpliva več dejavnikov, kot so okoljski, kulturni, izobraževalni in medosebni elementi. Bistveno je oceniti vsakega posameznika posebej, pri tem pa upoštevati različne vidike, ki oblikujejo njegovo vedenje, vključno s sebičnostjo proti nesebičnosti.