Senzorične težave: Samoizzvano bruhanje je lahko način, da otrok zmanjša neprijetne občutke ali poišče prijetne občutke. Na primer, nekateri otroci lahko bruhajo, da sprostijo pritisk v želodcu ali prsih ali da odstranijo določene okuse ali teksturo iz ust. Drugi lahko bruhajo, da izkusijo fizične občutke bruhanja, kot je refleks bruhanja ali sproščanje endorfinov.
Težave s prebavili: Otroci z avtističnim spektrom pogosteje doživljajo težave s prebavili, kot so zaprtje, driska in bolečine v trebuhu. Samoizzvano bruhanje je lahko način, da otrok ublaži nelagodje, ki ga povzročajo te težave.
Komunikacijske težave: Otroci z avtističnim spektrom imajo lahko težave pri sporočanju svojih potreb in želja, kar lahko povzroči frustracije in tesnobo. Samoizzvano bruhanje je lahko način, da otrok izrazi svojo stisko ali pritegne pozornost, če ni drugih učinkovitih načinov komunikacije.
Vedenjske težave: Samoizzvano bruhanje je lahko oblika samostimulativnega vedenja, ki je pogosta značilnost avtizma. Otroci z avtističnim spektrom se lahko vključijo v samostimulativno vedenje, da uravnavajo svoja čustva, se spopadajo s stresom ali iščejo prijetne občutke. Samoizzvano bruhanje je lahko tudi način, da otrok pobegne iz situacije, ki se mu zdi težka ali neprijetna.
Motnja avtističnega spektra Otroci z avtističnim spektrom se lahko lotijo samoizzvanega bruhanja kot načina spopadanja z izzivi svoje motnje. Otrok lahko na primer bruha, da bi zmanjšal premočan senzorični vnos ali da bi pobegnil iz zahtevne socialne situacije.
Če vas skrbi, da vaš otrok morda namerno bruha, je pomembno, da se pogovorite z otrokovim zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje. Pomagajo lahko ugotoviti vzrok bruhanja in priporočijo ustrezno zdravljenje.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com