Kako to, da se ljudje tako zelo ukvarjajo s prašičjo gripo, če jo ima manj kot 17 in je zaradi nje umrla samo ena oseba?

Prašičja gripa je potencialno resen virus gripe, ki ga je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila za svetovno pandemijo. Od avgusta 2009 je bilo po vsem svetu več kot 193.000 potrjenih primerov prašičje gripe in več kot 1.700 smrti. Čeprav je res, da je število primerov in smrti zaradi prašičje gripe relativno majhno v primerjavi z drugimi pandemijami, kot je španska gripa leta 1918, WHO grožnjo tega virusa jemlje resno iz več razlogov:

1) Virus se hitro širi. O prašičji gripi so poročali v več kot 189 državah in ozemljih po vsem svetu, število primerov pa še naprej narašča. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo do konca leta 2009 po vsem svetu morda kar 1 milijarda primerov prašičje gripe.

2) Virus povzroča hudo bolezen in smrt. Medtem ko ima večina ljudi, ki zboli za prašičjo gripo, blage simptome, kot so vročina, kašelj in vneto grlo, se pri nekaterih ljudeh razvijejo resnejši zapleti, kot sta pljučnica in odpoved dihanja. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bo približno 1 % ljudi, ki dobijo prašičjo gripo, umrlo zaradi virusa.

3) Ni cepiva za zaščito pred prašičjo gripo. Za razliko od sezonske gripe trenutno ni na voljo cepiva, ki bi zaščitilo ljudi pred prašičjo gripo. To pomeni, da bi se lahko virus nenadzorovano širil, kar bi povzročilo veliko število primerov in smrti.

4) Virus bi lahko mutiral v bolj nevarno obliko. Virusi gripe nenehno mutirajo in možno je, da bi prašičja gripa mutirala v nevarnejšo obliko, ki se lažje prenaša ali povzroča hujše bolezni.

Zaradi vseh teh razlogov WHO grožnjo prašičje gripe jemlje resno. Organizacija je razglasila globalno pandemijo in državam priporočila, naj sprejmejo ukrepe za pripravo na obsežen izbruh virusa. Ti koraki vključujejo kopičenje zalog protivirusnih zdravil, razvoj cepiva in izobraževanje javnosti o tem, kako preprečiti širjenje virusa.