Kako možgani sporočajo srcu, naj črpa?

Možgani komunicirajo s srcem prek avtonomnega živčnega sistema, ki je mreža živcev, ki nadzoruje nehotene telesne funkcije, kot so srčni utrip, prebava in dihanje. Avtonomni živčni sistem je razdeljen na dve veji:simpatični živčni sistem in parasimpatični živčni sistem.

Simpatični živčni sistem je odgovoren za odziv telesa "boj ali beg". Ko se aktivira simpatični živčni sistem, se poveča srčni utrip, zožijo krvne žile in razširijo zenice. Tako se telo pripravi na telesno aktivnost.

Parasimpatični živčni sistem je odgovoren za odziv telesa na "počitek in prebavo". Ko se parasimpatični živčni sistem aktivira, povzroči upočasnitev srčnega utripa, širjenje krvnih žil in zoženje zenic. To omogoča telesu, da se sprosti in prihrani energijo.

Možgani komunicirajo s srcem preko vagusnega živca, ki je dolg živec, ki povezuje možgane s srcem, pljuči in drugimi organi v trebušni votlini. Vagusni živec prenaša signale iz možganov v srce, ki nadzorujejo srčni utrip in druge vidike delovanja srca.

Poleg avtonomnega živčnega sistema možgani komunicirajo s srcem tudi prek hormonov. Hormoni so kemični prenašalci sporočil, ki se sproščajo v krvni obtok in potujejo po telesu. Nekateri hormoni, kot sta adrenalin in noradrenalin, lahko povzročijo pospešen srčni utrip. Drugi hormoni, kot je acetilholin, lahko povzročijo upočasnitev srčnega utripa.

Nadzor možganov nad srcem je bistvenega pomena za vzdrževanje homeostaze oziroma notranjega ravnovesja telesa. Z nadzorovanjem srčnega utripa in drugih vidikov delovanja srca možgani pomagajo zagotoviti, da ima telo kisik in hranila, ki jih potrebuje za pravilno delovanje.