1. Ležeči položaj :Namestitev pacienta v ležeči položaj se včasih priporoča pri zdravstvenih stanjih, ki zahtevajo izboljšano oksigenacijo, kot je sindrom akutne dihalne stiske (ARDS) ali huda pljučnica. Ta položaj lahko izboljša prezračevanje in zmanjša tveganje za kolaps pljuč.
2. Nagnjena biopsija :Biopsija na ležečem položaju je postopek, pri katerem se vzame vzorec tkiva iz kože ali globlje strukture, medtem ko bolnik leži z licem navzdol. Običajno se izvaja za oceno sumljivih lezij ali diagnosticiranje kožnih stanj.
3. Nagnjena nevrokirurgija :Pri nekaterih nevrokirurških posegih se lahko pacient položi v ležeči položaj za učinkovitejši dostop do določenih predelov možganov ali hrbtenice. Na primer, ležeči položaj se lahko uporablja med minimalno invazivnimi operacijami hrbtenice ali kraniotomijami.
4. Slikovno slikanje z magnetno resonanco (MRI) :Pri nekaterih preiskavah z magnetnoresonančno resonanco se lahko od pacienta zahteva, da leži na trebuhu, da dobi boljše diagnostične slike določenih delov telesa, kot je ledvena hrbtenica ali medenica.
5. Rentgen prsnega koša na ležečem položaju :Rentgenske slike prsnega koša se lahko občasno posnamejo, ko je bolnik ležeč, da zajame posebne anatomske podrobnosti ali oceni stanje, kot je pnevmotoraks (kolaps pljuč).
6. Ležeče prezračevanje :V okoljih intenzivne nege lahko bolnike s hudo dihalno odpovedjo položimo v ležeči položaj, da izboljšamo prezračevanje in oksigenacijo. Predihavanje vključuje posebne strategije za podporo dihanju, medtem ko bolnik leži z obrazom navzdol.
Uporaba ležečega položaja v medicinskih okoljih zahteva skrbno upoštevanje udobja, varnosti in posebnih kliničnih potreb bolnika. Zdravstveni delavci morajo zagotoviti ustrezno spremljanje in pravilen položaj, da čim bolj zmanjšajo morebitne zaplete ali nelagodje, povezano z dolgotrajnim ležanjem z obrazom navzdol.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com