Kaj pomeni osnovna bolezen?

Osnovna bolezen se nanaša na zdravstveno stanje ali bolezen, ki je prisotna pri posamezniku in obstaja neodvisno od novega ali sekundarnega stanja ali bolezni, ki se pojavi. Osnovna bolezen lahko prispeva k ali vpliva na razvoj, resnost ali prognozo sekundarnega stanja.

Osnovne bolezni so lahko kronične, akutne ali mirujoče in lahko imajo opazne simptome ali pa tudi ne. Nekateri pogosti primeri osnovnih bolezni vključujejo:

1. Kronična obolenja :

- bolezni srca (npr. bolezen koronarnih arterij, srčno popuščanje)

- Sladkorna bolezen (tip 1 ali tip 2)

- Hipertenzija (visok krvni tlak)

- Astma

- Kronična ledvična bolezen

- Rak

- avtoimunske bolezni (npr. lupus, revmatoidni artritis)

2. Akutna stanja :

- okužba (npr. pljučnica, okužba sečil)

- Poškodba (npr. poškodba glave, zlomi kosti)

- Možganska kap

- Nenaden srčni zastoj

- Odpoved organa

3. Genetsko ali razvojno stanje :

- Cistična fibroza

- Anemija srpastih celic

- Downov sindrom

- Prirojene srčne napake

- Genetske predispozicije za določene bolezni

4. Stanje duševnega zdravja :

- Anksioznost

- Depresija

- Bipolarna motnja

Ko ima oseba osnovno bolezen, lahko to vpliva na njeno splošno zdravje in dobro počutje, kar lahko vpliva na njen odziv na nove bolezni, zdravljenja ali posege. Zdravstveni delavci upoštevajo osnovne bolezni, ko postavljajo diagnoze, določajo načrte zdravljenja in vodijo oskrbo bolnikov, da optimizirajo rezultate in zagotovijo celovito zdravstveno oskrbo.