Oče je omenjen z normalnim barvnim vidom, kar pomeni, da mora imeti dve normalni kopiji gena, odgovornega za barvni vid (eno na vsakem kromosomu X). Njegov genotip lahko predstavimo kot XN Y, kjer XN predstavlja normalni alel, Y pa Y kromosom, ki ne nosi genov za barvni vid.
Ni določeno, da je mati barvno slepa ali ima normalen vid. Ker pa je rdeče-zelena barvna slepota recesivna lastnost, mora imeti vsaj eno kopijo gena za barvno slepoto (Xc) na enem od svojih kromosomov X, da je nosilec. Njen genotip je lahko XcXc (če je barvno slepa) ali XN Xc (če je prenašalka).
Če je mati XN Xc (nosilec) in oče XN Y, obstajajo štirje možni rezultati za genotip njihove hčere:
1. XN XN:Ta genotip povzroči normalen barvni vid. Hči prejme en normalni alel (XN) od vsakega starša.
2. XN Xc:Ta genotip povzroči tudi normalen barvni vid. Hčerka prejme normalni alel (XN) od očeta in alel nosilca (Xc) od matere. Postane prenašalka kot njena mama.
3. Xc XN:Ta genotip povzroči rdeče-zeleno barvno slepoto. Hčerka prejme alel za barvno slepoto (Xc) od matere in normalni alel (XN) od očeta. Ker pa imajo samice dva kromosoma X, normalni alel kompenzira alel za barvno slepoto in bo imela normalen barvni vid. Nosilka bo kot njena mama.
4. Xc Xc:Ta genotip povzroči tudi rdeče-zeleno barvno slepoto. Hčerka prejme alel za barvno slepoto (Xc) od matere in očeta. Ker oba kromosoma X nosita alel za barvno slepoto, bo izrazila to lastnost in bo barvno slepa.
Torej, če je mati prenašalka (XN Xc) in ima oče normalen barvni vid (XN Y), obstaja 25-odstotna verjetnost, da bo njihova hči barvno slepa (Xc Xc), in 75-odstotna možnost, da bo imela normalen barvni vid (XN XN, XN Xc ali Xc XN).
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com