1. Za ponovno vzpostavitev normalnega srčnega ritma:
Pri ventrikularni fibrilaciji so električni signali srca kaotični, kar vodi do hitrih, neorganiziranih kontrakcij srčne mišice. Defibrilacija sproži nadzorovan električni udar v srce, pri čemer se hkrati depolarizira velik del srčne mišice. To nenadoma prekine kaotično električno aktivnost in omogoči naravnemu srčnemu spodbujevalniku, imenovanemu sinoatrijski vozel (SA), da ponovno prevzame nadzor. Šok v bistvu ponastavi električni sistem srca in mu omogoči, da nadaljuje z rednim ritmom.
2. Reševanje življenj v primeru srčnega zastoja:
Srčni zastoj se pojavi, ko se srce preneha učinkovito krčiti, kar povzroči pomanjkanje krvnega pretoka v vitalne organe. Defibrilacija je v tem primeru pogosto rešilna intervencija. Z električnim udarom skuša defibrilator obnoviti usklajen srčni ritem, kar lahko privede do tega, da srce ponovno začne črpati.
3. Za preprečevanje nenadne srčne smrti:
Posameznikom z visokim tveganjem za nenadno srčno smrt zaradi malignih srčnih ritmov lahko zdravniki priporočijo implantabilne kardioverter-defibrilatorje (ICD). Te naprave so kirurško implantirane in nenehno spremljajo srčni ritem. Če ICD zazna nevarno aritmijo, sproži električne sunke ali stimulacijo, da normalizira srčni utrip in prepreči smrtne srčne dogodke.
4. Med operacijo srca ali drugimi medicinskimi posegi:
Med operacijo srca ali nekaterimi invazivnimi posegi, ki vključujejo srce, lahko zdravniki kot preventivni ukrep uporabijo defibrilacijo. To zagotavlja, da se morebitne motnje v električnem sistemu srca lahko takoj odpravijo, s čimer se preprečijo zapleti in izboljšajo izidi bolnikov.
Pomembno je vedeti, da se defibrilacija uporablja le, kadar je to potrebno in pod vodstvom zdravstvenega delavca. Električni sunki med defibrilacijo so lahko za bolnika neprijetni ali boleči, vendar so ključnega pomena za ponovno vzpostavitev pravilnega srčnega utripa in morebitno reševanje življenj v kritičnih situacijah.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com