1. Povečana kapilarna filtracija:
- Povečan hidrostatični tlak v kapilarah, pogosto zaradi stanj, kot je srčno popuščanje, lahko povzroči iztiskanje tekočine iz kapilar v okoliška tkiva.
2. Zmanjšana limfna drenaža:
- Obstrukcija limfnih žil, na primer zaradi brazgotin ali kompresije, lahko poslabša odstranjevanje tekočine iz intersticijskih prostorov, kar povzroči kopičenje tekočine.
3. Povečano zadrževanje natrija:
- Prekomerni vnos natrija ali oslabljeno izločanje natrija skozi ledvice lahko povzroči zastajanje tekočine, kar prispeva k edemu.
4. Nizke ravni beljakovin:
- Hipoproteinemija, zlasti nizka raven albumina, lahko zmanjša osmotski tlak v krvnih žilah, kar povzroči uhajanje tekočine v tkiva.
5. Vnetje:
- Vnetni odzivi, kot so tisti, ki jih povzroči okužba ali poškodba, lahko povečajo prepustnost kapilar, kar omogoči uhajanje tekočine in beljakovin v intersticijski prostor, kar povzroči edem.
6. Okvara ledvic:
- Okvarjeno delovanje ledvic, na primer pri kronični ledvični bolezni, lahko vpliva na sposobnost telesa za uravnavanje ravnovesja tekočine in ravni elektrolitov, kar povzroči zadrževanje tekočine in edeme.
7. Bolezni jeter:
- Bolezni jeter, kot je ciroza, lahko povzročijo nizko raven albumina in moteno limfno drenažo, kar prispeva k razvoju edema.
8. Hormonske spremembe:
- Nekateri hormoni, kot sta estrogen in progesteron, lahko povzročijo zastajanje tekočine, zlasti med nosečnostjo ali predmenstrualnim obdobjem.
9. Venska insuficienca:
- Slaba cirkulacija v venah, na primer zaradi krčnih žil ali globoke venske tromboze, lahko ovira vračanje tekočine iz tkiv, kar povzroči edeme na prizadetih območjih.
Edem se lahko kaže kot oteklina, tiščanje ali zabuhlost v prizadetih tkivih in ga lahko spremljajo drugi simptomi, odvisno od osnovnega vzroka. Ko se pojavi edem, je pomembno prepoznati in obravnavati osnovno zdravstveno stanje za učinkovito obvladovanje kopičenja tekočine.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com