1. Lažni pozitivni rezultati: Pozitivni rezultati testa za avtoprotitelesa, specifična za AIH, se lahko včasih pojavijo pri posameznikih brez AIH. Določena stanja, kot so virusni hepatitis, z zdravili povzročena poškodba jeter, primarni žolčni holangitis in druge avtoimunske bolezni, lahko povzročijo lažno pozitivne rezultate.
2. Negativni testi pri zgodnji AIH: V zgodnjih fazah AIH so lahko testi na avtoprotitelesa negativni. Zato en sam negativen test ne izključuje AIH. Za potrditev diagnoze bodo morda potrebni ponovni testi ali dodatni diagnostični testi.
3. Samo simptomi ne morejo določiti AIH: Številni simptomi, povezani z AIH, so nespecifični in so lahko podobni tistim, ki jih povzročajo druge bolezni jeter. Utrujenost, šibkost, bolečine v sklepih in nelagodje v trebuhu so pogosti pri različnih boleznih jeter, zaradi česar jih je težko pripisati samo AIH.
4. Biopsija jeter za potrditev: Biopsija jeter ostaja zlati standard za diagnosticiranje AIH. Omogoča oceno jetrnega tkiva, oceno vnetja in poškodbe ter izključitev drugih jetrnih bolezni, ki bi lahko posnemale AIH.
5. Potreba po multidisciplinarnem pristopu: Diagnosticiranje AIH zahteva multidisciplinarni pristop, ki vključuje serološke teste, izvide biopsije jeter, oceno kliničnih simptomov, izključitev alternativnih vzrokov in včasih specializirane slikovne tehnike. Zanašanje na en sam rezultat testa lahko preveč poenostavi zapleten diagnostični postopek.
Čeprav je pozitiven test na avtoimunski hepatitis lahko dragocen namig, ne sme biti edina podlaga za diagnozo. Celovita ocena, ki upošteva več dejavnikov, vključno s kliničnimi simptomi, serološkimi označevalci, izvidi jetrne biopsije in izključitvijo drugih bolezni jeter, je bistvena za natančno diagnozo AIH. Posvet s hepatologom ali specialistom za jetra s strokovnim znanjem o diagnosticiranju in obvladovanju bolezni jeter je ključnega pomena za pravilno diagnozo in zdravljenje.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com