1. Prepoznavanje antigena:
Med okužbo celice, ki predstavljajo antigen (APC), zajamejo in imunskim celicam predstavijo antigene, ki izvirajo iz patogena. Te antigene prepoznajo celice B in celice T, ki se aktivirajo in razmnožujejo.
2. Tvorba spominskih celic B:
Aktivirane celice B se diferencirajo v plazemske celice, ki proizvajajo protitelesa, specifična za antigen. Nekatere B celice se nadalje razvijejo v spominske B celice. Te celice imajo dolgo življenjsko dobo in ostanejo v telesu, potem ko je okužba očiščena.
3. Tvorba spominskih celic T:
Aktivirane celice T povzročajo tudi spominske celice T. Obstajata dve glavni vrsti spominskih T-celic:centralne spominske T-celice (Tcm) in efektorske spominske T-celice (Tem). Celice Tcm se nahajajo v limfoidnem tkivu, medtem ko celice Tem krožijo po telesu in zagotavljajo hiter imunski odziv.
4. Ponovna izpostavljenost antigenu:
Po ponovni izpostavljenosti istemu patogenu spominske B celice in spominske T celice hitro prepoznajo antigen. To prepoznavanje sproži hiter in močan imunski odziv.
5. Proizvodnja protiteles in celično posredovana imunost:
Spominske celice B se po ponovni izpostavljenosti antigenu hitro diferencirajo v plazemske celice, ki proizvajajo protitelesa. Ta protitelesa nevtralizirajo patogen in preprečujejo okužbo. Spominske celice T lahko neposredno uničijo okužene celice ali aktivirajo druge imunske celice, da odstranijo patogen.
6. Booster učinek:
Poznejša srečanja z istim povzročiteljem še okrepijo imunološki spomin. To je znano kot spodbujevalni učinek. Vsaka naslednja izpostavljenost vodi do hitrejšega in močnejšega imunskega odziva, ki zagotavlja boljšo zaščito pred patogenom.
Imunološki spomin je ključen za dolgotrajno imunost in zaščito pred okužbami. Omogoča imunskemu sistemu, da se hitro in učinkovito odzove na patogene, s katerimi se je prej srečal, ter tako prepreči ali zmanjša resnost poznejših okužb.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com