1. Motnje v sintezi celične stene :Antibiotiki, kot so penicilin, cefalosporini in vankomicin, delujejo tako, da zavirajo sintezo ali poškodujejo celično steno bakterij. Celična stena je vitalna struktura, ki daje bakterijam obliko, togost in zaščito. Z motnjami v njeni celovitosti ti antibiotiki oslabijo bakterije in jih naredijo bolj dovzetne za uničenje s strani gostiteljevega imunskega sistema.
2. Motnje v sintezi beljakovina :Antibiotiki, kot so tetraciklin, eritromicin in kloramfenikol, ciljajo na stroje za sintezo beljakovin bakterij. Vežejo se na bakterijske ribosome in motijo prevajanje messenger RNA (mRNA) v beljakovine. Brez esencialnih beljakovin bakterije ne morejo rasti, se razmnoževati ali proizvajati dejavnikov virulence, kar vodi v njihovo morebitno smrt.
3. Inhibicija sinteze nukleinskih kislin :Antibiotiki, kot so rifampin, ciprofloksacin in metronidazol, delujejo tako, da zavirajo sintezo nukleinskih kislin, kot sta DNA in RNA, v bakterijskih celicah. DNK in RNK sta ključni za replikacijo, transkripcijo in druge celične procese. Z blokiranjem njihove sinteze ti antibiotiki preprečujejo razmnoževanje in širjenje bakterij.
4. Motnje celične presnove :Nekateri antibiotiki ciljajo na presnovne poti, ki so ključne za preživetje bakterij. Na primer, sulfonamidi in trimetoprim ovirajo sintezo folne kisline, bistvenega kofaktorja za različne presnovne reakcije v bakterijah. Z zaviranjem sinteze folatov ti antibiotiki motijo presnovo in rast bakterij.
Pomembno je vedeti, da čeprav so antibiotiki učinkoviti pri obvladovanju bakterijskih okužb, niso učinkoviti proti virusnim okužbam, kot sta prehlad ali gripa. Poleg tega lahko prekomerna ali napačna uporaba antibiotikov povzroči razvoj odpornosti na antibiotike, kjer bakterije razvijejo mehanizme za izogibanje učinkom zdravil. Zato je treba antibiotike uporabljati preudarno le, če jih predpiše zdravstveni delavec.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com