Kako se diagnosticira lupus?

Lupus, avtoimunsko bolezen, ki povzroča vnetje sklepov, kože, ledvic in drugih organov, je težko diagnosticirati zaradi prekrivajočih se simptomov z drugimi boleznimi in različnih manifestacij bolezni. Vendar pa kombinacija klinične ocene, krvnih preiskav, slikovnih preiskav in biopsij pomaga prepoznati in potrditi prisotnost lupusa. Tukaj je nekaj ključnih diagnostičnih metod:

1. Zdravstvena anamneza in fizični pregled :

- Ponudnik zdravstvenih storitev zbira informacije o bolnikovih simptomih, zdravstveni anamnezi in družinski anamnezi.

- Fizični pregled preveri znake lupusa, kot so otekanje sklepov, kožni izpuščaji, razjede v ustni votlini ali nenormalnosti ledvic.

2. Krvni testi :

- Popolna krvna slika (CBC) lahko pokaže nizko raven rdečih krvnih celic (anemija), belih krvnih celic ali trombocitov.

- Hitrost sedimentacije eritrocitov (ESR) in C-reaktivni protein (CRP):povišane vrednosti kažejo na vnetje v telesu.

- Antinuklearna protitelesa (ANA):prisotnost ANA je pogosta pri lupusu, čeprav samo pozitivna ANA ne potrdi lupusa.

- Protitelesa proti dsDNA:Ta protitelesa so zelo specifična za lupus in jih najdemo pri približno 50 % ljudi s to boleznijo.

- Drugi testi na protitelesa:protitelesa proti Smithu (anti-Sm), anti-Ro in anti-La pomagajo prepoznati posebne vrste lupusa.

3. Preizkusi delovanja ledvic :

- Preiskave krvi in ​​urina ocenijo delovanje ledvic, saj lupus lahko prizadene ledvice.

4. Slikovni testi :

- Rentgenski žarki, CT ali MRI lahko razkrijejo poškodbe sklepov, težave s pljuči ali prizadetost drugih organov.

5. Biopsija :

- V nekaterih primerih bo za potrditev diagnoze morda potrebna biopsija prizadetega tkiva, kot je koža ali ledvica.

Pomembno je vedeti, da diagnosticiranje lupusa pogosto vključuje proces izločanja in stalnega spremljanja, saj lahko simptomi naraščajo in izginejo. Sodelovanje med zdravniki, specialisti in pravilna interpretacija rezultatov testov sta ključnega pomena za natančno diagnosticiranje in obvladovanje lupusa.