Intenzivnost signala: Izsušeni diski imajo pogosto nizko intenziteto signala na T2-uteženih MR slikah. Običajni svetel signal dobro hidriranega diska se zmanjša, ko disk izgubi vsebnost vode.
Višina diska: Izsušen disk ima običajno zmanjšano višino diska v primerjavi s sosednjimi diski ali v primerjavi s pričakovanimi normalnimi vrednostmi višine za to specifično raven.
Izboklina ali štrlina diska: V nekaterih primerih se lahko izsušen disk izboči ali štrli zaradi izgube višine diska in strukturne celovitosti. Izboklina lahko zadene bližnje živčne korenine ali povzroči zoženje hrbteničnega kanala.
Raztrganina annulus fibrosus (zunanja plast diska): Izsušeni diski lahko kažejo znake raztrganin ali razpok v fibroznem obroču. Te raztrganine lahko povzročijo hernijo ali izbočenje mehkega notranjega materiala diska (nucleus pulposus).
Modic Spremembe: Modične spremembe so nenormalnosti kostnega mozga, vidne na MRI v vretencih, ki mejijo na degenerirano ploščico. Te spremembe lahko kažejo na kronično vnetje in reakcijo na degenerativni proces v disku.
Degeneracija fasetnega sklepa: Degenerativne spremembe v fasetnih sklepih (majhnih sklepih med vretenci) lahko pogosto spremljajo izsušitev diska na L5-S1. Te spremembe lahko vključujejo osteofite (kostne trne), zožitev sklepne špranje in sklerozo (povečana kostna gostota).
Radiologi skupaj ocenijo te ugotovitve pri interpretaciji MRI slik, da bi določili resnost in obseg izsušitve diska na ravni L5-S1. Za objektivno oceno izsušitve diska se lahko uporabijo tudi kvantitativne meritve višine diska in sprememb intenzitete signala.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com