Povečano vnetje:Stres lahko povzroči aktivacijo simpatičnega živčnega sistema in sproščanje stresnih hormonov, kot je kortizol, ki lahko spodbuja vnetje. Kronično vnetje je povezano s povečanim tveganjem za razvoj in napredovanje raka, saj lahko poškoduje celice in DNK, kar povzroči nenadzorovano rast celic.
Spremenjeno delovanje imunskega sistema:stres lahko vpliva tudi na imunski sistem, ki igra ključno vlogo pri prepoznavanju in odstranjevanju rakavih celic. Kronični stres lahko zavre sposobnost imunskega sistema, da prepozna in napade tumorske celice, kar jim omogoči nenadzorovano rast in širjenje.
Spremembe v izražanju genov:Stres lahko povzroči spremembe v izražanju genov, ki sodelujejo pri rasti celic, proliferaciji in apoptozi (programirana celična smrt). Disregulacija teh genov lahko povzroči nenormalno rast celic in nastanek tumorjev.
Izboljšana angiogeneza:Stres lahko spodbuja nastanek novih krvnih žil (angiogeneza), ki je bistvenega pomena za rast tumorja in metastaze. Hormoni, ki jih povzroči stres, lahko spodbudijo proizvodnjo angiogenih dejavnikov, ki olajšajo razvoj novih krvnih žil, kar tumorju zagotavlja potreben kisik in hranila za njegovo rast.
Povečana celična migracija in invazija:Stres lahko spodbudi proizvodnjo molekul, ki spodbujajo celično migracijo in invazijo, kar omogoči tumorskim celicam, da se odcepijo od primarnega tumorja in razširijo na druga mesta v telesu (metastaze).
Zato lahko kronični stres ustvari okolje, ki je ugodno za rast in napredovanje tumorja, tako da vpliva na različne biološke procese in moti naravne obrambne mehanizme telesa pred rakom. Pomembno je vedeti, da stres neposredno ne povzroča raka, lahko pa prispeva k njegovemu razvoju in napredovanju. Obvladovanje stresa s sprostitvenimi tehnikami, vadbo in iskanjem podpore lahko pomaga ublažiti njegov potencialni vpliv na tveganje za raka.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com