Obstaja več razlogov, zakaj ljudje v srednjem veku niso poskušali ustaviti kuge. Pomanjkanje znanstvenih spoznanj:medicinsko znanje v srednjem veku je bilo omejeno in specifični vzroki kuge niso bili razumljeni. Ljudje so verjeli, da so kugo povzročili različni dejavniki, kot so božja kazen, miazma (slab zrak) ali poravnava zvezd, ne pa nalezljiva bolezen, ki jo širijo bolhe. To pomanjkanje znanstvenega razumevanja je oviralo razvoj učinkovitih preventivnih in terapevtskih ukrepov. Verska prepričanja:verska prepričanja so imela pomembno vlogo pri tem, kako so ljudje dojemali kugo in se nanjo odzivali. Mnogi so verjeli, da je kuga božja kazen za njihove grehe in da je najboljši način za boj proti njej molitev, kesanje in verski obredi. Ta osredotočenost na božansko posredovanje in ne na praktične medicinske ukrepe je preusmerila sredstva in prizadevanja stran od preprečevanja in zdravljenja bolezni. Strah in motnje v družbi:kuga je povzročila razširjen strah in motnje v družbah. Ljudje so se bali okužbe z boleznijo in so se pogosto zatekli k skrajnim ukrepom, kot so izogibanje stikom z drugimi, kopičenje hrane in beg iz svojih skupnosti. Zaradi te motnje je bilo težko organizirati in izvajati učinkovite javnozdravstvene ukrepe. Pomanjkanje infrastrukture in virov:pomanjkanje infrastrukture in virov v srednjem veku je oviralo prizadevanja za nadzor nad širjenjem kuge. Bili so omejeni sanitarni sistemi, slabe higienske prakse ter pomanjkanje zdravstvenih ustanov in usposobljenih zdravstvenih delavcev. To je oteževalo izolacijo in zdravljenje okuženih oseb ter preprečevanje širjenja bolezni. Preganjanje in iskanje grešnih kozlov:Med kugo je bilo zelo razširjeno iskanje grešnih kozlov in preganjanje določenih skupin ljudi, kot so Judje, tujci in revni. To je preusmerilo pozornost in sredstva stran od obravnave dejanskih vzrokov kuge ter poslabšalo družbene in gospodarske posledice pandemije.