Zakaj se v operacijskih dvoranah ne uporabljajo volnene odeje?

1. Sterilizacija: Volnene odeje je zaradi njihove sestave in teksture težko učinkovito sterilizirati. Visoke temperature in kemični postopki, potrebni za pravilno sterilizacijo, lahko poškodujejo vlakna volne, zaradi česar postane nesterilna. V nasprotju s tem se sintetične odeje lažje sterilizirajo z različnimi metodami, kot so avtoklav, para in kemična dezinfekcija.

2. Odvajanje iz mikrovlaken: Volnene odeje oddajajo drobna mikrovlakna, ki se lahko razpršijo v zraku in usedejo na površine v operacijski sobi. Ta mikrovlakna lahko prenašajo bakterije in onesnaževalce, kar predstavlja tveganje za okužbe na mestu operacije. Po drugi strani sintetične odeje odvajajo manj vlaken in je manj verjetno, da bodo prispevale k kontaminaciji.

3. Kopičenje vlaken: Na volnenih odejah se lahko naberejo vlakna, ki lahko ustvarijo okolje za razvoj bakterij in mikroorganizmov. To lahko poveča tveganje za okužbe na mestu operacije. Kosmi s sintetičnih odej se manj nabirajo in jih je lažje odstraniti.

4. Regulacija toplote: Volnene odeje so tople in izolacijske, kar morda ni idealno za okolje z nadzorovano temperaturo, ki se zahteva v operacijskih dvoranah. Sintetične odeje so bolj zračne in omogočajo boljšo regulacijo temperature, kar zmanjšuje tveganje pregrevanja med kirurškimi posegi.

5. Vnetljivost: Volnene odeje so bolj vnetljive v primerjavi s sintetičnimi odejami iz materialov, kot sta poliester ali najlon. V okolju, kjer obstaja nevarnost požara ali elektrostatične razelektritve, zagotavljajo sintetične odeje večjo varnost.

6. Elektrostatični naboj: Volnene odeje lahko ob drgnjenju ali premikanju povzročijo elektrostatični naboj, kar lahko povzroči nelagodje ali motnje v delovanju medicinskih pripomočkov. Sintetične odeje so manj dovzetne za statično elektriko, kar zmanjšuje možnosti za takšne težave.

Zaradi vseh teh razlogov se volnene odeje ne štejejo za primerne za uporabo v operacijskih dvoranah. V tem kritičnem okolju so prednostne sintetične odeje, ki jih je mogoče učinkovito sterilizirati, ustvarjajo minimalno količino vlaken in zagotavljajo boljšo regulacijo temperature ter varnost.