Kdaj preverite apikalni pulz namesto radialnega pulza?

Apikalni utrip se preveri namesto radialnega v naslednjih primerih:

1. Aritmije: Kadar pride do nerednega srčnega utripa ali ritma, lahko apikalni utrip zagotovi natančnejše informacije o srčni aktivnosti v primerjavi z radialnim utripom, na katerega lahko vplivajo dejavniki, kot sta žilni tonus in periferna cirkulacija.

2. Bradikardija: V primerih počasnega srčnega utripa (pod 60 utripov na minuto) je lahko radialni utrip šibek ali ga je težko otipati. Preverjanje apikalnega utripa lahko pomaga določiti točen srčni utrip in oceni morebitne osnovne bradiaritmije.

3. Šibki periferni pulzi: V pogojih, kjer so periferni utripi šibki ali odsotni, na primer v primerih šoka, hipotenzije ali periferne vaskularne bolezni, lahko apikalni utrip zagotavlja zanesljivo indikacijo srčne aktivnosti.

4. Srčne bolezni: Nekatera srčna stanja, kot je aortna stenoza ali mitralna regurgitacija, lahko vplivajo na točnost in zanesljivost radialnega utripa. V takšnih primerih apikalni pulz zagotavlja bolj neposredno oceno delovanja srca in hemodinamskega statusa.

5. Pediatrični in novorojenčki: Pri dojenčkih in majhnih otrocih je lahko radialni utrip težko otipati, zlasti pri novorojenčkih in nedonošenčkih. Apikalni utrip se običajno uporablja za oceno srčnega utripa in ritma pri pediatrični populaciji.

6. Debelost: Pri debelih posameznikih je lahko radialni utrip težje locirati zaradi povečanega podkožnega tkiva. Preverjanje apikalnega utripa lahko v takih primerih zagotovi natančnejšo oceno srčnega utripa.

Pomembno je omeniti, da apikalni utrip sicer zagotavlja dragocene informacije o delovanju srca, vendar ni nadomestilo za popolno kardiovaskularno oceno, ki lahko vključuje dodatne teste in postopke, ki jih zdravstveni delavec meni, da so potrebni.