Načelo znanstvenega upravljanja, znano tudi kot taylorism, temelji na ideji, da je delo mogoče analizirati in razčleniti na njegove sestavne dele ter da je te dele mogoče nato preučiti, da se določijo najučinkovitejše metode za njihovo izvajanje. Taylor je z opazovanjem delavcev, določanjem časa za njihove naloge in analizo njihovih gibanj poskušal ugotoviti načine za odpravo odpadkov in povečanje produktivnosti.
Taylorjev pristop je vključeval več ključnih elementov:
1. Študije časa in gibanja :Taylor je uporabil študije časa in gibanja, da je analiziral naloge, ki so jih delavci opravljali, in identificiral načine za izboljšanje učinkovitosti. Z razčlenitvijo nalog na sestavne gibe in merjenjem časa, potrebnega za izvedbo vsakega giba, je Taylor lahko prepoznal neučinkovitosti in razvil učinkovitejše metode.
2. Standardizacija metod dela :Ko so bile identificirane najučinkovitejše metode za izvajanje nalog, je Taylor te metode standardiziral in dokumentiral v podrobnih navodilih. To je zagotovilo, da so vsi delavci sledili enakim postopkom, kar je vodilo k večji doslednosti in učinkovitosti proizvodnje.
3. Izbira in usposabljanje delavcev :Taylor je menil, da morajo biti delavci znanstveno izbrani in usposobljeni za opravljanje specifičnih nalog. Poudaril je pomen iskanja pravega delavca na pravem delovnem mestu in zagotavljanja potrebnega usposabljanja za učinkovito opravljanje dela.
4. Spodbujevalni plačilni sistemi :Taylor je uvedel spodbudne plačilne sisteme za nagrajevanje delavcev za doseganje ali preseganje proizvodnih ciljev. Ti sistemi so temeljili na ideji, da morajo delavci prejeti nadomestilo za svojo produktivnost, namesto da preprosto prejemajo fiksno plačo.
5. Znanstveno upravljanje kot splošna filozofija :Taylor je na znanstveno upravljanje gledal kot na več kot le niz tehnik. Verjel je, da predstavlja popolnoma nov način razmišljanja o organizaciji dela in vodenju ljudi. Zavzel se je za sistematičen pristop k vodenju, ki temelji na uporabi znanstvenih načel, in poudaril pomen timskega dela ter sodelovanja med delavci in vodstvom.
Znanstveni menedžment je bil kritiziran zaradi poudarjanja učinkovitosti in produktivnosti na račun blaginje delavcev ter ignoriranja socialnih in psiholoških vidikov dela. Vendar pa so Taylorjeva načela močno vplivala na način organizacije in vodenja dela v številnih panogah, njegove ideje pa se še danes preučujejo in uporabljajo v različnih oblikah.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com