Ujeti kaplani in medicinsko osebje so po ženevskih konvencijah kategorizirani kot "neborci" ali "zaščitene osebe". To pomeni, da se ne štejejo za zakonite vojaške tarče in jih je treba zaščititi pred poškodbami. Z njimi je treba ravnati človeško in jim zagotoviti enake osnovne pravice kot drugim neborcem, kot so pravica do hrane, vode, zatočišča in zdravstvene oskrbe. Poleg tega ne smejo biti podvrženi kakršni koli obliki prisile, ustrahovanja ali ponižanja.
Kaplanom in zdravstvenemu osebju mora biti omogočeno tudi nemoteno opravljanje verskih ali zdravstvenih dolžnosti. To vključuje pravico do duhovnega svetovanja in podpore pripadnikom svoje vere ter pravico do zdravstvene oskrbe ranjenih in bolnih.
Nazadnje, ujete kaplane in medicinsko osebje je treba čim prej po koncu konflikta vrniti v domovino.