Kako se je področje psihiatrije spremenilo v zadnjih 50 letih?

V preteklosti je psihiatrija v veliki meri temeljila na psihoanalizi in drugih psihodinamičnih teorijah. V zadnjih 50 letih je vse večji poudarek na biološki psihiatriji, ki se osredotoča na vlogo genetike, nevrotransmiterjev ter strukture in delovanja možganov pri duševnih boleznih. Ta premik je pripeljal do razvoja novih zdravil in načinov zdravljenja duševnih bolezni. Na primer, odkritje, da neravnovesje serotonina igra vlogo pri depresiji, je privedlo do razvoja selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI), skupine antidepresivov, ki pomagajo obnoviti ravnovesje serotonina v možganih.

2. Deinstitucionalizacija

Sredi 20. stoletja je v državnih psihiatričnih bolnišnicah v ZDA živelo več kot pol milijona ljudi. Sčasoma se je na te ustanove začelo gledati kot na prenatrpane in premalo osebja, vse večja pa je bila zaskrbljenost glede kakovosti oskrbe bolnikov. Posledično je prišlo do gibanja v smeri deinstitucionalizacije, ki se nanaša na proces izpuščanja pacientov iz psihiatričnih bolnišnic in zagotavljanje oskrbe v okoljih skupnosti. Ta premik je povzročilo več dejavnikov, vključno z razvojem novih zdravil, ki ljudem z duševnimi boleznimi omogočajo zdravljenje zunaj bolnišničnega okolja, in vse večjim poudarkom na pomenu socialne in poklicne podpore pri okrevanju.

3. Povečana uporaba zdravila

V zadnjih 50 letih se je povečala tudi uporaba zdravil pri zdravljenju duševnih bolezni. To je deloma posledica razvoja novih zdravil, ki so učinkovitejša in imajo manj stranskih učinkov. Posledično so zdravila zdaj primarno zdravljenje številnih duševnih bolezni, kot sta shizofrenija in depresija. Na primer, uvedba atipičnih antipsihotikov, kot sta klozapin in olanzapin, je pomenila pomemben napredek pri zdravljenju shizofrenije, saj sta ti zdravili zmanjšali tveganje za tardivno diskinezijo, potencialno izčrpavajoč stranski učinek starejših antipsihotikov.

4. Zmanjšanje stigme

V zadnjih 50 letih se je stigma, povezana z duševnimi boleznimi, znatno zmanjšala. To je deloma posledica prizadevanj zagovornikov duševnega zdravja, ki so si prizadevali za izobraževanje javnosti o duševnih boleznih in za boj proti negativnim stereotipom. Posledično je večja verjetnost, da bodo ljudje z duševnimi boleznimi poiskali zdravljenje ter živeli polno in produktivno življenje.

5. Večje zavedanje pomena psihoterapije

Čeprav je v zadnjih 50 letih prišlo do premika v smeri biološke psihiatrije, se je povečalo tudi zavedanje pomena psihoterapije pri zdravljenju duševnih bolezni. Psihoterapija lahko ljudem z duševnimi boleznimi pomaga razumeti njihovo stanje in razviti mehanizme obvladovanja, uporablja pa se lahko v povezavi z zdravili, da zagotovi celovitejši pristop k zdravljenju. Na primer, kognitivno vedenjska terapija (CBT) se je izkazala za učinkovito zdravljenje anksioznosti in depresije.

6. Rast na dokazih temelječe prakse

V zadnjih 50 letih je bil v psihiatriji vse večji poudarek na praksi, ki temelji na dokazih (EBP), EBP se nanaša na uporabo raziskovalnih dokazov za obveščanje o kliničnih odločitvah. EBP je pripeljal do razvoja novih smernic za zdravljenje in izboljšanih rezultatov za bolnike z duševnimi boleznimi.