Varnost je odnos, ker zahteva miselnost, ki daje prednost dobremu počutju sebe in drugih ter dosledno izkazuje odgovorno vedenje za preprečevanje škode. Presega zgolj spoštovanje vnaprej določenih politik in namesto tega goji proaktiven pristop k ozaveščanju o varnosti in sprejemanju odločitev v vseh vidikih življenja. Ta odnos vključuje osebno predanost, pozitivno delovno kulturo, prepoznavanje tveganja, pozornost do detajlov in stalno budnost, kar vodi do varnostno usmerjenega načina razmišljanja in dejanj. Ko posamezniki pokažejo takšen odnos, osredotočen na varnost, aktivno prispevajo k zagotavljanju varnosti sebe, sodelavcev, organizacij in skupnosti kot celote. Varnost postane zakoreninjena v njihov način razmišljanja in delovanja, oblikovanje vedenja in ustvarjanje pozitivne varnostne kulture, ki na koncu zmanjša število incidentov in izboljša splošno dobro počutje. Tako je varnost najbolje dojemati in razvijati kot dinamičen odnos in ne le kot spoštovanje predpisov ali skladnost.