1. Bilirubin: Bilirubin je rumen pigment, ki nastane, ko rdeče krvne celice razpadejo. Blatu daje značilno rjavo barvo. Če pride do motenj v proizvodnji, shranjevanju ali izločanju bilirubina, se lahko spremeni barva blata. Na primer, pri stanjih, kot je zlatenica ali bolezen jeter, lahko zmanjšano izločanje bilirubina povzroči bledo ali glineno blato.
2. Dieta: Živila, ki jih uživamo, lahko vplivajo tudi na barvo naših odpadkov. Na primer, uživanje veliko rdečega mesa lahko potemni blato zaradi prisotnosti hema, pigmenta, ki vsebuje železo v rdečih krvnih celicah. Nasprotno pa lahko prehrana, bogata s sadjem in zelenjavo, povzroči zelenkasto ali rumenkasto blato.
3. Črevesne bakterije: Črevesni mikrobiom igra vlogo pri barvi blata. Določene vrste črevesnih bakterij proizvajajo encime, ki razgrajujejo hrano in pigmente ter tako spremenijo barvo odpadkov. Spremembe v črevesni flori, na primer med zdravljenjem z antibiotiki ali razdraženim želodcem, lahko vplivajo na barvo blata.
4. Zdravila: Nekatera zdravila, kot so dodatki železa, lahko povzročijo temno ali črno blato zaradi prisotnosti železa. Antibiotiki lahko spremenijo tudi barvo blata, tako da porušijo črevesno floro.
5. Osnovna zdravstvena stanja: Nekatere gastrointestinalne bolezni in stanja lahko vplivajo na barvo blata. Na primer, pri stanjih, kot so Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis ali krvavitev iz prebavil, lahko prisotnost krvi v blatu povzroči, da je videti rdeče, črno ali katranasto.
Pomembno je vedeti, da se barva blata lahko razlikuje od osebe do osebe in se lahko občasno spremeni. Na znatne ali dolgotrajne spremembe barve blata, zlasti če jih spremljajo drugi simptomi, je treba opozoriti zdravstvenega delavca, da izključi morebitna osnovna zdravstvena stanja.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com