Možganska hernija nastane zaradi nezmožnosti možganov, da bi se prilagodili hitrim spremembam tlaka. Ko se pritisk cerebrospinalne tekočine med lumbalno punkcijo zmanjša, se možgani premaknejo navzdol zaradi lastne teže in povečanega pritiska okoliških struktur, kot je lobanja. To premikanje navzdol povzroča čezmeren pritisk na možgansko deblo, kritični del možganov, ki nadzoruje vitalne funkcije, kot sta dihanje in zavest.
Da bi se izognili potencialno smrtno nevarnim posledicam možganske hernije, je lumbalna punkcija kontraindicirana pri bolnikih z možganskimi abscesi. Namesto tega se za oceno možganov in prepoznavanje abscesa uporabljajo alternativne diagnostične metode, kot je slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali računalniška tomografija (CT) glave. Te tehnike slikanja zagotavljajo dragocene informacije, ne da bi predstavljale tveganja, povezana z lumbalno punkcijo ob povečanem intrakranialnem tlaku.
Če povzamemo, lumbalna punkcija je kontraindicirana pri bolnikih z možganskimi abscesi zaradi možnega tveganja za nastanek možganske hernije, ki lahko povzroči resne nevrološke zaplete. Za ocenjevanje in obvladovanje možganskih abscesov se uporabljajo alternativne diagnostične metode, ne da bi pri tem ogrozili bolnikovo varnost.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com