1. Popravilo diafragmalne kile: Ta kirurški poseg je potreben, če je prisotna prirojena okvara, znana kot diafragmalna kila, kjer diafragma (mišica, ki ločuje prsni koš in trebuh) ni popolnoma razvita, kar vodi do vstopa trebušnih organov v prsno votlino. Vključuje ponovno nastavitev trebušnih organov v pravilen položaj in popravilo diafragme.
2. Nekrotizirajoči enterokolitis (NEC): NEC je hudo stanje, ki prizadene nedonošenčke in povzroči vnetje, poškodbe in odmrtje tkiva v črevesju. Morda bo potreben kirurški poseg za odstranitev poškodovanih črevesnih segmentov in oblikovanje novih povezav, s čimer se na koncu ohrani zdravo črevesno delovanje.
3. Traheoezofagealna fistula (TEF): Ta prirojena napaka se pojavi, ko obstaja fistula (nenormalna povezava) med sapnikom (sapnik) in požiralnikom (prehrambena cev), kar povzroči težave z dihanjem in potencialno smrtno nevarne zaplete. Kirurgija se osredotoča na ločevanje teh struktur, da se ponovno vzpostavi pravilno delovanje in prepreči aspiracija hrane v pljuča.
4. Gastrostoma (G-cev): Dojenčki, ki imajo težave s hranjenjem zaradi različnih zdravstvenih težav, kot so nedonošenček ali zapletena anatomska stanja, bodo morda potrebovali G-cev. Ta postopek vključuje ustvarjanje majhnega reza in namestitev napajalne cevke neposredno v želodec, kar omogoča dovajanje tekoče hrane.
5. Popravilo omfalokele/gastroshize: Neonatalni kirurgi izvajajo kirurške korekcije omfalokele (napake, pri kateri trebušni organi štrlijo iz popka) in gastroshize (napake, pri kateri črevesje štrli skozi luknjo ob popku). Cilj je nežno namestiti te organe nazaj v trebuh in rekonstruirati trebušno steno.
6. Prirojene srčne napake: Neonatalni kirurgi so tudi usposobljeni za izvajanje občutljivih srčnih posegov pri novorojenčkih s kompleksnimi srčnimi napakami. Ti posegi lahko segajo od minimalno invazivnih posegov, kot je balonska valvuloplastika (razširitev srčne zaklopke), do obsežnejših operacij, kot je popravilo zapletenih srčnih anomalij, kot je Tetralogija Fallot.
7. Popravek stenoze pilorusa: Ta postopek obravnava stanje, pri katerem se mišica na izhodu iz želodca (mišica pilorusa) zadebeli in ovira prehod hrane skozi. Namen kirurškega posega je povečati odprtino mišice, izboljšati prebavo.
Ti kirurški posegi so pogosto zapleteni in zahtevajo visoko raven spretnosti, natančnosti in znanja o edinstveni anatomiji in fiziologiji novorojenčkov. Neonatalni kirurgi tesno sodelujejo z drugimi zdravstvenimi delavci, kot so neonatologi, medicinske sestre in drugi specialisti, da zagotovijo celovito in sočutno oskrbo kritično bolnih in nedonošenčkov.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com