Kaj pomeni, če čutite okus kovine v ustih?

Okus po kovini v ustih, znan tudi kot disgevzija, je pogost simptom, ki ima lahko več vzrokov. Tu je nekaj možnih razlag:

1. Težave z zobmi:Slaba ustna higiena, bolezni dlesni ali okužbe zob lahko povzročijo kovinski okus v ustih. Krvavitev dlesni ali prisotnost zobne abscese lahko slini povzroči kovinski okus.

2. Zdravila in dodatki:nekatera zdravila, vključno z antibiotiki, kemoterapevtskimi zdravili, antidepresivi ter nekaterimi vitamini in minerali, lahko povzročijo spremembo zaznavanja okusa, vključno z okusom po kovini.

3. Nosečnost:Hormonske spremembe med nosečnostjo, zlasti v prvem trimesečju, lahko spremenijo občutke okusa, kar povzroči kovinski okus v ustih.

4. Suha usta (kserostomija):pomanjkanje proizvodnje sline lahko povzroči kovinski okus v ustih. Slina igra ključno vlogo pri izpiranju delcev okusa in ohranjanju uravnoteženega pH v ustih.

5. Nevrološka stanja:Nekatere nevrološke motnje, kot je Bellova paraliza ali možganska poškodba, lahko vplivajo na delovanje brbončic, kar ima za posledico okus po kovini.

6. Virusne okužbe:Virusne okužbe, kot so prehlad, gripa ali COVID-19, lahko motijo ​​občutek okusa in povzročijo začasne spremembe v zaznavanju okusa, vključno z okusom po kovini.

7. Izpostavljenost kovinam:Neposredna izpostavljenost kovinam, kot je naključno grizenje kovinskih predmetov ali vdihavanje kovinskih hlapov ali prahu, lahko povzroči tudi okus po kovini v ustih.

8. Sinusitis:Vnetje ali okužba sinusov lahko včasih vpliva na voh, ki je tesno povezan z zaznavanjem okusa. To lahko povzroči motnje okusa, vključno z okusom po kovini.

9. Težave s prebavili:refluks kisline ali gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) lahko povzroči kopičenje želodčne kisline v ustih, kar ima za posledico kovinski okus.

10. Sladkorna bolezen:V nekaterih primerih lahko slabo nadzorovana sladkorna bolezen povzroči tudi spremembe v zaznavanju okusa, vključno z okusom po kovini.

Če okus po kovini traja dlje časa ali ga spremljajo drugi simptomi, je pomembno, da se posvetujete z zdravstvenim delavcem, na primer z zobozdravnikom ali zdravnikom, da ugotovite osnovni vzrok in prejmete ustrezno zdravljenje.