Zakaj se lahko jetra sama regenerirajo, ko se ne more noben drugi večji organ?

Jetra so resnično edinstvena v svoji izjemni sposobnosti samoobnove. Za razliko od drugih večjih organov imajo jetra sposobnost ponovne rasti in obnavljanja izgubljenih ali poškodovanih tkiv. Ta izredna regenerativna lastnost jeter se pripisuje več ključnim dejavnikom:

Proliferacija hepatocitov: Hepatociti, primarne funkcionalne celice jeter, igrajo ključno vlogo pri regeneraciji. Ko je jetrno tkivo poškodovano, lahko hepatociti vstopijo v celični cikel in se podvržejo mitozi, da se hitro razmnožijo. Ta proliferacija pomaga dopolniti izgubljene hepatocite in obnoviti maso jeter.

Aktivacija izvornih celic: Jetra vsebujejo populacijo matičnih celic, znanih tudi kot jetrne matične celice ali ovalne celice. Te celice se nahajajo znotraj Heringovih kanalov in služijo kot rezervoar za regeneracijo hepatocitov. Po poškodbi jeter se lahko ovalne celice aktivirajo, razmnožijo in diferencirajo v funkcionalne hepatocite, kar prispeva k regenerativnemu procesu.

Prispevek holangiocitov: V nekaterih primerih poškodbe jeter, kot je poškodba žolčevodov, se lahko jetra regenerirajo tudi s prispevkom holangiocitov. Holangiociti, celice, ki obdajajo žolčne kanale, se lahko pod posebnimi pogoji transdiferencirajo v hepatocite in tako pomagajo pri regeneraciji jeter.

Kupfferjeva celična regulacija: Kupfferjeve celice, rezidenčni makrofagi jeter, igrajo regulativno vlogo pri regeneraciji jeter. Te celice izločajo rastne faktorje in citokine, ki spodbujajo proliferacijo in migracijo hepatocitov in drugih jetrnih celic, kar olajša obnovo tkiva.

Preoblikovanje zunajceličnega matriksa: Zunajcelični matriks (ECM) jeter je med regeneracijo podvržen dinamičnemu preoblikovanju. Sestava ECM, vključno s kolagenom, proteoglikani in rastnimi faktorji, vpliva na celično migracijo, adhezijo in proliferacijo ter tako olajša proces regeneracije.

Medsebojno delovanje teh dejavnikov, vključno s proliferacijo hepatocitov, aktivacijo izvornih celic, prispevkom holangiocitov, regulacijo Kupfferjevih celic in remodeliranjem zunajceličnega matriksa, omogoča regeneracijo jeter in obnovitev njihove strukture in delovanja po poškodbi ali poškodbi. Ta sposobnost regeneracije je bistvena za ohranjanje vitalnih funkcij jeter, vključno z razstrupljanjem, sintezo beljakovin in proizvodnjo žolča, ter prispeva k splošni odpornosti jeter.