Katere stvari lahko zaznajo rentgenske žarke?

Več vrst materialov in naprav lahko zazna rentgenske žarke zaradi svoje sposobnosti interakcije z rentgenskim sevanjem in odzivanja nanj. Tukaj je nekaj običajnih metod in detektorjev, ki se uporabljajo za odkrivanje rentgenskih žarkov:

1. Fotografski film: Tradicionalna rentgenska fotografija uporablja fotografski film, nameščen za predmetom, ki ga pregledujemo. Rentgenski žarki, ki gredo skozi predmet, ustvarijo latentne slike na filmu, ki se nato obdela v vidno rentgensko sliko.

2. Kaseta z rentgenskim filmom: Kaseta z rentgenskim filmom vsebuje fotografski film, obdan s svetlobno neprepustnim materialom, in ojačevalne zaslone za povečanje občutljivosti na rentgenske žarke.

3. Fluoroskopski zaslon: Fluoroskopija uporablja fluorescentni zaslon, prevlečen z materiali, kot sta cinkov sulfid ali kadmijev volframat. Ko rentgenski žarki zadenejo zaslon, povzročijo, da oddaja vidno svetlobo, kar omogoča opazovanje premikajočih se predmetov v realnem času brez zajemanja posameznih slik.

4. Ojačevalci slike: Ojačevalci slike ojačajo šibek rentgenski signal s fotopomnoževalnimi cevmi in pretvorijo rentgenske žarke v svetlejše slike vidne svetlobe. Uporabljajo se v napravah za fluoroskopijo in medicinsko slikanje, kot so C-kraki.

5. Polprevodniški detektorji: Ti detektorji, znani tudi kot digitalni detektorji ali detektorji s ploščatimi ploščami, uporabljajo polprevodniške materiale, kot sta amorfni silicij ali kadmijev telurid. Rentgenski žarki v interakciji s temi materiali ustvarjajo električne naboje, ki jih je mogoče posneti in obdelati v digitalne slike. Običajno se uporabljajo v sodobnih rentgenskih slikovnih sistemih.

6. Scintilacijski detektorji: Scintilacijski detektorji so sestavljeni iz materialov, kot so kristali natrijevega jodida (NaI) ali cezijevega jodida (CsI), ki ob udarcu rentgenskih žarkov oddajajo scintilacijsko svetlobo. Scintilacijsko svetlobo zaznajo fotopomnoževalne cevi ali fotodiode in jo pretvorijo v električne signale.

7. Ionizacijske komore: Ionizacijske komore merijo ionizacijo, ki jo rentgenski žarki povzročijo v komori, napolnjeni s plinom. Ta sprememba ionizacijskega toka je sorazmerna z intenzivnostjo rentgenskih žarkov ter jo zaznajo in kvantificirajo specializirani instrumenti.

8. Geiger-Müllerjevi števci: Geiger-Müllerjevi števci se običajno uporabljajo za detekcijo in štetje posameznih rentgenskih fotonov. Vsebujejo cev, napolnjeno s plinom, ki proizvaja impulze električnega toka, ko rentgenski žarki ionizirajo plin, kar omogoča zaznavanje in štetje teh dogodkov.

Treba je omeniti, da medtem ko te metode primarno zaznavajo rentgensko sevanje, mnoge od njih zajemajo posredne odzive na rentgenske žarke. Interakcija rentgenskih žarkov z materiali detektorja (film, scintilatorji, polprevodniki) ustvarja vidno svetlobo, električne signale ali ionizacijske dogodke, ki se nato ojačajo in obdelajo, da proizvedejo razložljive slike ali meritve.