Motena termoregulacija: Demenca lahko vpliva na sposobnost možganov za uravnavanje telesne temperature, kar povzroči hipotermijo (nenormalno nizko telesno temperaturo) ali hipertermijo (nenormalno visoko telesno temperaturo).
Motnje cikla spanja in budnosti: Demenca lahko moti cirkadiani ritem, kar povzroči nespečnost, prekomerno dnevno zaspanost ali nepravilne vzorce spanja in budnosti. Te motnje lahko dodatno poslabšajo kognitivne funkcije in dnevne aktivnosti.
Elektrolitsko neravnovesje: Demenca lahko vpliva na sposobnost možganov, da uravnavajo ravnovesje tekočin in elektrolitov, kar povzroči neravnovesje natrija, kalija in drugih elektrolitov. Ta neravnovesja lahko povzročijo različne simptome, vključno z mišično oslabelostjo, zmedenostjo in napadi.
Spremembe apetita in žeje: Demenca lahko vpliva na sposobnost možganov za uravnavanje lakote in žeje, kar vodi do podhranjenosti, dehidracije ali čezmernega prehranjevanja in pitja. Te spremembe lahko dodatno poslabšajo kognitivne funkcije in splošno zdravje.
Motena kontinenca: Demenca lahko vpliva na nadzor možganov nad delovanjem mehurja in črevesja, kar povzroči inkontinenco ali okužbe sečil. Inkontinenca ima lahko pomembne socialne in psihološke posledice za posameznike z demenco in njihove negovalce.
Zmanjšana mobilnost: Demenca lahko povzroči telesne simptome, ki omejujejo mobilnost, kot so mišična oslabelost, togost in motnje hoje. Zmanjšana mobilnost lahko povzroči padce, poškodbe in nadaljnjo izgubo neodvisnosti.
Te motnje v homeostazi lahko pomembno vplivajo na splošno zdravje in dobro počutje posameznikov z demenco ter prispevajo k napredovanju bolezni.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com