Kako možgani shranjujejo spomin?

Kodiranje pomnilnika :Proces, s katerim se informacije sprejemajo, obdelujejo in shranjujejo v možganih.

Senzorični spomin: Shrani podatke za kratek trenutek, na primer vid ali sluh.

Kratkoročni spomin (STM): Začasno hrani omejeno količino informacij, običajno za nekaj sekund ali minut.

Dolgoročni spomin (LTM): Hrani informacije za daljše obdobje in to je spomin, na katerega se običajno sklicujemo, ko govorimo o spominu.

2. Shramba:

Asociativna omrežja :Spomini so shranjeni v medsebojno povezanih poteh nevronov, imenovanih asociativne mreže.

Porazdeljena shramba :Spomini niso shranjeni na enem samem mestu, temveč so porazdeljeni po možganih.

Sinaptične spremembe: Oblikovanje dolgoročnega spomina je povezano s krepitvijo sinaptičnih povezav med nevroni (imenovano dolgoročna potenciacija ali LTP) in oslabitvijo povezav, ki se ne uporabljajo pogosto (dolgotrajna depresija ali LTD).

Nevronska vezja :Spomini so lahko shranjeni v vzorcih proženja specifičnih nevronskih vezij.

3. Pridobivanje:

Pridobivanje spomina :Postopek dostopanja do shranjenih pomnilnikov.

Odpoklic: Pridobivanje informacij iz spomina brez zunanjih namigov.

Priznanje: Prepoznavanje ali izbiranje informacij, ki so se že pojavile, ko naletite na znani dražljaj.

Rekonstrukcija :Združevanje shranjenih informacij za poustvarjanje popolnih spominov.

4. Konsolidacija:

Konsolidacija pomnilnika :Proces stabilizacije na novo pridobljenih spominov in njihovega premika iz kratkoročnega v dolgoročni spomin.

Konsolidacija sistemov :Hipokampus naj bi imel ključno vlogo pri utrjevanju novih spominov, oblikovanju dolgoročnih spominov prek komunikacije z drugimi možganskimi področji.

Sinteza beljakovin: Zdi se, da je sinteza novih beljakovin bistvena za utrjevanje spomina.

Spi :Spanje je ključnega pomena za utrjevanje spomina, zlasti za deklarativne (na dejstvih temelječe) spomine.

5. Ponovna konsolidacija:

Ponovna konsolidacija spomina :Postopek ponovnega aktiviranja shranjenega spomina in njegovega posodabljanja ali spreminjanja glede na nove informacije ali izkušnje.

Destabilizacija in ponovna stabilizacija :Ponovna aktivacija pomnilnika "destabilizira" pomnilnik in omogoča spremembe, preden se pomnilnik ponovno stabilizira v posodobljeni obliki.

Vpliv na učenje :Ponovna konsolidacija lahko vodi do krepitve ali oslabitve spominov, kar vpliva na priklic spomina in učne sposobnosti.

6. Pozabljanje:

Pomanjkanje spomina :Spomini lahko sčasoma propadejo ali zbledijo, če jih ne vadite aktivno ali se ne vračate.

Motnje :Proaktivno motenje se pojavi, ko predhodno naučene informacije ovirajo novo učenje, medtem ko se retroaktivno motenje zgodi, ko nove informacije zmotijo ​​priklic predhodno naučenega gradiva.

Amnezija :Poškodba možganov ali nevrološka stanja lahko povzročijo amnezijo, kjer imajo posamezniki težave pri ustvarjanju novih spominov ali pridobivanju shranjenih spominov.