1. Potencial mirovanja:Nevroni ohranjajo potencial mirovanja, kjer je notranjost nevrona negativna glede na zunanjost. Ta razlika v električnem potencialu se vzdržuje z neenakomerno porazdelitvijo ionov (nabitih delcev) po celični membrani.
2. Depolarizacija:Ko nevron prejme dražljaj, ki preseže določen prag, povzroči, da celična membrana postane bolj prepustna za natrijeve (Na+) ione. Odprejo se natrijevi kanali, kar omogoči dotok ionov Na+ v nevron, zaradi česar je notranjost manj negativna. Ta začetna faza se imenuje depolarizacija.
3. Akcijski potencial:Če depolarizacija doseže kritično raven, imenovano mejni potencial, sproži akcijski potencial. Med akcijskim potencialom se membranski potencial hitro obrne in notranjost nevrona postane pozitivna glede na zunanjost. To je posledica odpiranja napetostno odvisnih natrijevih kanalčkov, kar povzroči ogromen dotok ionov Na+.
4. Repolarizacija:Skoraj takoj po vrhuncu akcijskega potenciala se odprejo napetostno odvisni kalijevi (K+) kanalčki. Ioni K+ tečejo iz nevrona, kar povzroči, da se membranski potencial vrne na svojo negativno vrednost v mirovanju. Ta proces se imenuje repolarizacija.
5. Hiperpolarizacija:V nekaterih primerih ostanejo kanali K+ odprti za kratek čas dlje, kot je potrebno za obnovitev potenciala mirovanja, kar povzroči rahlo prekoračitev negativnosti znotraj nevrona. Ta faza je znana kot hiperpolarizacija.
6. Neodzivna obdobja:Po akcijskem potencialu pride nevron do neodzivnih obdobij. Absolutno refraktorno obdobje je kratka faza, med katero nevron ne more ustvariti drugega akcijskega potenciala, tudi z močnimi dražljaji. Sledi relativno refraktorno obdobje, kjer lahko nevron ustvari akcijski potencial, vendar zahteva močnejši dražljaj.
Zaporedje depolarizacije, akcijskega potenciala, repolarizacije in refraktornih obdobij širi električni impulz po dolžini nevrona in prenaša signal do njegove tarče.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com