Na kaj vpliva pomanjkanje insulina?

Insulin je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka in uravnava raven sladkorja v krvi. Njegova primarna vloga je omogočiti glukozi vstop v celice in uporabo kot energijo. Če ni dovolj insulina, je prizadetih več kritičnih telesnih funkcij:

1. Vnos glukoze: Insulin omogoča celicam v mišicah, maščobnem tkivu in drugih organih, da sprejmejo glukozo iz krvnega obtoka. V odsotnosti insulina te celice ne morejo učinkovito absorbirati glukoze, kar vodi do visoke ravni krvnega sladkorja (hiperglikemije).

2. Sinteza glikogena: Insulin spodbuja shranjevanje odvečne glukoze v obliki glikogena v jetrih in mišicah. Ko insulina primanjkuje, je sinteza glikogena motena, kar povzroči nezmožnost pravilnega shranjevanja glukoze.

3. Inhibirana glukoneogeneza in glikogenoliza: Insulin zavira nastajanje glukoze v jetrih (glukoneogeneza) in razgradnjo glikogena (glikogenoliza). Brez inzulina se ti procesi nenadzorovano nadaljujejo, kar dodatno zvišuje raven sladkorja v krvi.

4. Povečana lipoliza in ketogeneza: Insulin zavira sproščanje maščobnih kislin iz maščobnih celic (lipoliza) in zavira nastajanje ketonskih teles v jetrih (ketogeneza). V stanju pomanjkanja inzulina se pospešita lipoliza in ketogeneza, kar vodi do povečane ravni maščobnih kislin in ketonskih teles v krvi.

5. Sinteza beljakovin: Insulin pospešuje sintezo beljakovin in zavira njihovo razgradnjo. Brez insulina se sinteza beljakovin zmanjša, razgradnja beljakovin pa se poveča, kar povzroči izgubo mišične mase in splošno razgradnjo tkiva.

6. Motnje elektrolitov: Hudo pomanjkanje inzulina lahko povzroči elektrolitsko neravnovesje, zlasti hipokalemijo (nizke ravni kalija) in hiponatremijo (nizke ravni natrija).

7. Dehidracija: Hiperglikemija povzroči, da ledvice izločajo več vode, da bi zmanjšale visoko koncentracijo glukoze. Pogosto uriniranje in prekomerna izguba tekočine lahko povzročita dehidracijo.

8. Diabetična ketoacidoza (DKA) in hiperosmolarni hiperglikemični sindrom (HHS): Pri hudem pomanjkanju insulina, zlasti pri sladkorni bolezni tipa 1, lahko pride do življenjsko nevarnega stanja, znanega kot diabetična ketoacidoza (DKA). DKA vključuje visok krvni sladkor, ketozo in dehidracijo. Nasprotno pa je hiperosmolarno hiperglikemični sindrom (HHS) stanje, za katero je značilen izjemno visok krvni sladkor, vendar brez pomembne ketoze. Tako DKA kot HHS zahtevata takojšnjo zdravniško pomoč.