Kako bi Freud gledal na motnje hranjenja?

Po mnenju psihoanalitika Sigmunda Freuda so motnje hranjenja posledica nezavednih konfliktov, ki izvirajo iz otroštva. Freud je verjel, da so ljudje z motnjami hranjenja fiksirani v zgodnji fazi psihoseksualnega razvoja in da so njihovi simptomi način izražanja nezavednih želja in konfliktov.

Ustna faza

Freud je verjel, da so ljudje z motnjami hranjenja fiksirani na oralno stopnjo razvoja, ki je prva stopnja življenja. V tej fazi dojenčki uživajo v sesanju in prehranjevanju. Ljudje, ki so na tej stopnji fiksirani, imajo lahko oralno fiksacijo, kar pomeni, da še naprej iščejo užitek v oralnih dejavnostih, kot je prehranjevanje. To lahko povzroči prenajedanje ali prenajedanje.

Analni stadij

Freud je tudi verjel, da so lahko ljudje z motnjami hranjenja fiksirani na analni stopnji razvoja. V tej fazi se otroci začnejo učiti o nadzoru in avtonomiji. Ljudje, ki so fiksirani na tej stopnji, imajo lahko analno fiksacijo, kar pomeni, da so preokupirani z nadzorom in redom. To lahko privede do omejevanja prehranjevanja ali anoreksije nervoze.

Falični stadij

Končno je Freud verjel, da so lahko ljudje z motnjami hranjenja fiksirani na falično stopnjo razvoja. V tej fazi začnejo otroci razvijati občutek svoje spolne identitete in spolnosti. Ljudje, ki so na tej stopnji fiksirani, imajo lahko falično fiksacijo, kar pomeni, da so preokupirani s spolno močjo in prevlado. To lahko privede do bulimije nervoze, za katero je značilno prenajedanje in čiščenje.

Zdravljenje

Psihoanalitično zdravljenje motenj hranjenja običajno vključuje pomoč pacientom, da ozavestijo svoje nezavedne konflikte in razvijejo bolj zdrave načine za soočanje s temi konflikti. Zdravljenje lahko vključuje tudi obravnavo osnovnih težav, kot so travme ali zlorabe v otroštvu, ki lahko prispevajo k motnji hranjenja.