Srčni infarkt, kap, angina, PAD:Kaj se dogaja?

Razumevanje srčnega infarkta, kapi, angine pektoris in periferne arterijske bolezni (PAB):

1. Srčni infarkt (miokardni infarkt):

Do srčnega infarkta pride, ko se zmanjša ali ustavi pretok krvi v del srca, kar povzroči poškodbo srčne mišice. Najpogostejši vzrok je kopičenje oblog (ateroskleroza) v koronarnih arterijah, ki so krvne žile, ki dovajajo s kisikom bogato kri v srce. Obloge so sestavljene iz holesterola, maščob, kalcija in drugih snovi. Ko se obloge naberejo, zožijo arterije in zmanjšajo pretok krvi. Srčni infarkt je lahko smrtno nevaren in zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

2. Možganska kap (cerebrovaskularna nesreča):

Možganska kap se zgodi, ko je prekrvavitev dela možganov motena. To je lahko posledica krvnega strdka (ishemična kap), ki blokira možgansko arterijo, ali poka ali puščanja krvne žile (hemoragična kap), ki poškoduje možgansko tkivo. Tako kot srčne napade tudi možganske kapi pogosto povzroči ateroskleroza, vendar se pojavijo v arterijah, ki vodijo v možgane ali znotraj njih. Možganske kapi so nujni medicinski primeri in pravočasno posredovanje lahko izboljša rezultate in zmanjša morebitne invalidnosti.

3. Angina (stabilna angina in nestabilna angina):

Angina je vrsta bolečine ali neugodja v prsih, ki se pojavi zaradi zmanjšanega pretoka krvi v srce. To se zgodi, ko srčna mišica ne prejme dovolj krvi, bogate s kisikom. Stabilna angina pektoris je predvidljiva bolečina v prsih, ki se običajno pojavi ob naporu ali stresu in izzveni med počitkom. Nestabilna angina je hujša, nepredvidljiva in se lahko pojavi tudi v mirovanju. Obe vrsti angine sta znaka morebitnih težav s srcem in ju mora nemudoma pregledati zdravnik.

4. Periferna arterijska bolezen (PAB):

Bolezen perifernih arterij se pojavi, ko pride do zožitve ali blokade arterij v okončinah (nogah ali rokah), kar povzroči zmanjšan pretok krvi. To stanje pogosto povzročijo isti dejavniki, ki prispevajo k aterosklerozi, kot so kopičenje plakov, visok krvni tlak, visok holesterol, kajenje in sladkorna bolezen. PAD lahko povzroči simptome, kot so bolečine v nogah, krči, otrplost ali utrujenost med dejavnostmi, in lahko poveča tveganje za srčni napad in možgansko kap.

Prepoznavanje dejavnikov tveganja in opozorilnih znakov teh stanj je ključnega pomena za pravočasno preprečevanje, obvladovanje in zdravljenje. Zgodnja diagnoza, spremembe življenjskega sloga, ustrezna zdravila in medicinski posegi igrajo ključno vlogo pri zmanjševanju tveganja in učinkovitem obvladovanju teh stanj. Če občutite bolečino v prsih, težko dihanje, nelagodje v rokah, nenavadne glavobole ali kakršne koli zaskrbljujoče simptome, je nujno, da takoj poiščete zdravniško pomoč.