1. Kopičenje mlečne kisline :Med srčnim infarktom je dotok krvi v srčno mišico (miokard) močno zmanjšan ali blokiran, kar povzroči pomanjkanje kisika in virov energije. Posledično se celice srčne mišice preklopijo na anaerobni metabolizem, ki kot stranski produkt proizvaja mlečno kislino. To kopičenje mlečne kisline v krvnem obtoku lahko povzroči acidemijo, kar povzroči nižji pH krvi (bolj kislo).
2. Dihalna stiska :Srčni infarkt lahko povzroči tudi dihalno stisko, saj je sposobnost srca, da črpa oksigenirano kri v pljuča in olajša izmenjavo plinov, ogrožena. To lahko povzroči hipoksemijo, kjer se zmanjša raven kisika v krvnem obtoku. Ko je oskrba telesa s kisikom nezadostna, lahko to nadomesti s povečanjem hitrosti in globine dihanja, da vnese več kisika. Če pa je ta dihalna kompenzacija neustrezna, lahko pride do kopičenja ogljikovega dioksida (CO2), kar povzroči respiratorno acidozo in nadaljnje znižanje pH krvi.
3. Kardiogeni šok :V hudih primerih lahko srčni infarkt napreduje v kardiogeni šok, življenjsko nevarno stanje, ko srce ne uspe prečrpati dovolj krvi, da bi zadovoljilo potrebe telesa. To lahko privede do odpovedi več organov, vključno z disfunkcijo ledvic. Oslabljeno delovanje ledvic ogrozi sposobnost telesa, da vzdržuje kislinsko-bazično ravnovesje in uravnava pH, kar lahko povzroči presnovno acidozo.
Zato se lahko pH krvi po srčnem infarktu razlikuje glede na posameznikovo zdravstveno stanje in resnost srčno-žilnega dogodka. Za zdravstvene delavce je pomembno, da pozorno spremljajo pH krvi in sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih nepravilnosti, da zagotovijo optimalno delovanje organov in podpirajo okrevanje po srčnem napadu.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com