Vsi trije uporabljajo majhno motečo RNK (siRNA), da utišajo specifične gene. Pri AIDS-u se siRNA uporablja za ciljanje na RNA HIV-1, kar preprečuje podvajanje virusa. Pri hepatitisu se siRNA uporablja za utišanje gena virusa hepatitisa B (HBV), s čimer se zmanjša količina virusa v telesu. Pri raku se siRNA uporablja za ciljanje genov, ki sodelujejo pri rasti in preživetju rakavih celic, kot je gen KRAS.