Med kompenziranim šokom pride do različnih hormonskih sprememb, ki vzdržujejo homeostazo in kompenzirajo zmanjšan pretok krvi in dovajanje kisika. Ti hormonski odzivi vključujejo:
1. Povečano izločanje kateholaminov (epinefrina in norepinefrina) iz medule nadledvične žleze:ti hormoni povzročijo vazokonstrikcijo, povečan srčni utrip in kontraktilnost ter mobilizacijo zalog energije.
2. Aktivacija sistema renin-angiotenzin-aldosteron (RAAS):Renin sproščajo ledvice kot odgovor na znižan krvni tlak, kar vodi do tvorbe angiotenzina II, ki povzroča vazokonstrikcijo in spodbuja sproščanje aldosterona iz nadledvične žleze. Aldosteron spodbuja reabsorpcijo natrija in izločanje kalija v ledvicah, kar pomaga vzdrževati ravnovesje tekočine in elektrolitov.
3. Povečano izločanje antidiuretičnega hormona (ADH) iz posteriorne hipofize:ADH deluje na ledvice, da spodbuja reabsorpcijo vode in zmanjša izločanje urina ter tako ohranja količino tekočine.
4. Sproščanje kortizola iz skorje nadledvične žleze:Kortizol ima različne učinke, vključno s spodbujanjem sproščanja glukoze iz jeter (glukoneogeneza) za vzdrževanje ravni glukoze v krvi in mobilizacijo maščobnih kislin iz maščobnega tkiva za proizvodnjo energije.
5. Aktivacija simpatičnega živčnega sistema:To vodi do povečanega srčnega utripa, kontraktilnosti in periferne vazokonstrikcije, kar pomaga vzdrževati krvni tlak in preusmerja pretok krvi v vitalne organe.
Insulin pa je hormon, ki sodeluje pri presnovi glukoze. Čeprav lahko med šokom zaradi sprememb v homeostazi glukoze vpliva na raven inzulina, se le-ta običajno zmanjša, namesto da se poveča. Glavna vloga insulina je spodbujanje privzema in uporabe glukoze v celicah, med šokom pa se fokus telesa preusmeri na mobilizacijo zalog energije in vzdrževanje bistvenih funkcij, kar lahko privede do zmanjšanega izločanja insulina in povečanega izločanja glukagona za zvišanje ravni glukoze v krvi.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com