1. Bolezni kostnega mozga: Monociti izvirajo iz kostnega mozga. Zato lahko vsaka motnja, ki vpliva na delovanje kostnega mozga, kot so levkemija, mielodisplastični sindromi ali aplastična anemija, povzroči nizke monocite.
2. Sepsa in okužbe: Močne okužbe, kot je sepsa, ali nekatere virusne in bakterijske okužbe, kot sta bruceloza ali tuberkuloza, lahko povzročijo zmanjšanje proizvodnje monocitov.
3. Avtoimunske bolezni: Nekatera avtoimunska stanja, kot sta revmatoidni artritis ali sistemski eritematozni lupus, lahko povzročijo, da imunski sistem napade in uniči monocite.
4. Kortikosteroidi in kemoterapija: Nekatera zdravila, zlasti kortikosteroidi v velikih odmerkih in zdravila za kemoterapijo, lahko začasno zavrejo delovanje kostnega mozga, kar vodi do nizkega števila monocitov.
5. Prirojena stanja: Redke genetske motnje, kot sta Chediak-Higashijev sindrom ali Wiskott-Aldrichov sindrom, lahko povzročijo nizke monocite od rojstva.
6. Splenomegalija: Povečana vranica (splenomegalija) lahko zaseže in ujame monocite, kar povzroči nizko število v krvnem obtoku.
7. Ciroza jeter: Napredovala jetrna bolezen, kot je ciroza, lahko poslabša proizvodnjo in sproščanje monocitov.
8. HIV/AIDS: Okužba z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV) lahko poškoduje kostni mozeg in vpliva na proizvodnjo monocitov.
Pomembno je vedeti, da je nizko število monocitov pogosto posledica osnovnega zdravstvenega stanja. Če imate vztrajno monocitopenijo, se posvetujte s svojim zdravnikom za pravilno oceno in diagnozo, da ugotovite vzrok.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com