1. Aktivacija B-celic:Ko telo naleti na tuji antigen (npr. bakterije, viruse, toksine), se aktivirajo specializirane B-celice, znane kot naivne B-celice. Ta aktivacija se sproži, ko se receptorji B-celice, specifični za antigen, vežejo na antigen.
2. Klonalna ekspanzija:Ko je B-celica aktivirana, se hitro celično deli, kar povzroči nastanek velikega števila identičnih B-celic, imenovanih plazmatke in spominske B-celice. Ta proces je znan kot klonska ekspanzija.
3. Proizvodnja protiteles (plazemske celice):Plazemske celice, ki so efektorske celice B-celične linije, izločajo velike količine protiteles. Protitelesa so proteini v obliki črke Y, ki se specifično vežejo na ustrezni antigen in ga nevtralizirajo. Protitelesa lahko neposredno ciljajo in nevtralizirajo patogene, olajšajo njihovo uničenje z drugimi imunskimi celicami in okrepijo imunski odziv z mehanizmi, kot sta aktivacija komplementa in opsonizacija.
4. Spominske B-celice:Poleg plazemskih celic aktivacija B-celic ustvarja tudi spominske B-celice. Spominske B-celice so dolgožive in ostanejo v telesu po očiščeni okužbi. Če se v prihodnosti spet sreča z istim patogenom, se spominske B-celice hitro diferencirajo v plazemske celice, kar omogoči hiter in močan imunski odziv.
B-celice in protitelesa, ki jih proizvajajo, so bistveni sestavni deli humoralnega imunskega odziva, ki je še posebej učinkovit proti zunajceličnim patogenom in toksinom. Zagotavljajo dolgotrajno imunost in imunološki spomin ter prispevajo k sposobnosti telesa, da prepozna in se učinkovito odzove na patogene, s katerimi se je prej srečal.
Zdravje in Bolezni © https://sl.265health.com