Stanje, v katerem protitelesa ščitijo osebo pred boleznijo, je znano kot imunost. Imunost se nanaša na stanje, v katerem je organizem odporen ali manj dovzeten za učinke določenega patogena ali povzročitelja bolezni. To odpornost zagotavlja imunski sistem, ki vključuje različne celice, tkiva in molekule, ki skupaj ščitijo telo. Protitelesa igrajo ključno vlogo pri imunosti, saj prepoznajo in nevtralizirajo patogene, preprečujejo ali zmanjšujejo resnost okužb. Ko je oseba izpostavljena patogenu, se imunski sistem odzove s proizvodnjo protiteles, specifičnih za ta patogen. Ta protitelesa se vežejo na povzročitelja in mu preprečijo vstop in okužbo celic ali nevtralizirajo njegove škodljive učinke. Posledično oseba vsaj za določen čas postane imuna ali zaščitena pred to določeno boleznijo. Ta proces se pogosto imenuje pridobljena imunost ali adaptivna imunost.