Kako cepiva preprečujejo bolezni?

Cepiva delujejo tako, da stimulirajo imunski sistem telesa, da proizvaja protitelesa proti določenemu patogenu, kot je virus ali bakterija. Ko je telo kasneje izpostavljeno pravemu patogenu, ga lahko imunski sistem hitro prepozna in uniči ter tako prepreči bolezen.

Tukaj je razlaga delovanja cepiv po korakih:

1. Cepljenje:  

Cepivo, ki vsebuje inaktivirane ali oslabljene (oslabljene) oblike povzročitelja ali njegove dele, se vnese v telo z injekcijo ali pršilom za nos.

2. Predstavitev antigena:  

Antigene cepiva (snovi, ki jih imunski sistem prepozna kot tuje) prevzamejo imunske celice, imenovane celice, ki predstavljajo antigene (APC).

3. Aktivacija celic T:  

APC predstavljajo antigene celicam T, ki so bele krvne celice, ki igrajo osrednjo vlogo pri imunskem odzivu. Nekatere celice T postanejo citotoksične celice T, ki lahko neposredno ubijejo okužene celice ali rakave celice. Druge celice T postanejo celice T pomočnice, ki pomagajo celicam B proizvajati protitelesa.

4. Proizvodnja protiteles:  

Celice B, druga vrsta belih krvnih celic, prepoznajo antigene, ki jih predstavljajo celice T pomočnice. Začnejo se deliti in diferencirati v plazmatke, ki proizvajajo protitelesa.

5. Funkcija protiteles:  

Protitelesa se vežejo na specifične antigene na površini povzročitelja, ga nevtralizirajo in preprečijo okužbo zdravih celic.

6. Tvorba spominskih celic:  

Ko celice B proizvajajo protitelesa, se nekatere spremenijo v spominske celice B. Te spominske celice si "zapomnijo" patogena in pomagajo zagotoviti dolgoročno imunost.

7. Hiter odziv:  

Če je cepljena oseba pozneje izpostavljena pravemu patogenu, ga spominske celice B hitro prepoznajo in začnejo proizvajati protitelesa, kar imunskemu sistemu omogoči hitro nevtralizacijo povzročitelja, preden lahko povzroči bolezen.

Cepiva so zelo učinkovita pri preprečevanju številnih nalezljivih bolezni, programi imunizacije pa so znatno zmanjšali pojavnost bolezni, kot so ošpice, otroška paraliza in tetanus, po vsem svetu. Cepljenje ostaja ključni javnozdravstveni ukrep za zaščito posameznikov in skupnosti pred boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti.